Jedro

V obravnavani zadevi je predlagateljica res sodnica Višjega sodišča v Ljubljani. Vendar ne nastopa kot državljanka, ki bi v postopku varovala svoje pravice in uveljavljala svojo pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Predlagateljica je podala predlog za kaznovanje kot sodnica, ki v konkretnem sodnem postopku izvaja sodno oblast. Gre za bistveno razlikovalno okoliščino od zadev, kjer je sodnik stranka postopka. S tem, ko o predlogu odloča drug sodnik istega sodišča (tako je predvideno v zakonu), je varovano načelo nepristranskosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Obravnavana zadeva je satelitski postopek, ki je izšel iz družinske zadeve Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1376/2021. V tej nepravdni zadevi je bila razpravljajoča sodnica soočena s položajem, ki ga ureja tretji odstavek 109. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Štela je, da se žaljiva izjava odvetnika nanaša na sodnika in da so zato izpolnjeni pogoji za kaznovanje. Zato je podala predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in je bila dodeljena drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. Nato je bil izdan sklep o kaznovanju, na katerega se je odvetnik pritožil in zadeva je bila predložena Višjemu sodišču v Ljubljani. Višje sodišče v Ljubljani pa podaja predlog za prenos pristojnosti, ker je sodnica, ki je v času vložitve predloga opravljala sodniško funkcijo kot okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, med tem postala višja sodnica na civilnem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani. Zato Višje sodišče v Ljubljani meni, da je okrnjen videz nepristranskosti Višjega sodišča v Ljubljani.

2.Predlog ni utemeljen.

3.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

4.Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Takšne okoliščine so osebne povezave stranke z vsemi sodniki sodišča.

5.V obravnavani zadevi je predlagateljica res sodnica Višjega sodišča v Ljubljani. Vendar ne nastopa kot državljanka, ki bi v postopku varovala svoje pravice in uveljavljala svojo pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Predlagateljica je podala predlog za kaznovanje kot sodnica, ki v konkretnem sodnem postopku izvaja sodno oblast. Gre za bistveno razlikovalno okoliščino od zadev, kjer je sodnik stranka postopka. Sodnica je tu predlagateljica izključno zato, ker 109. člen v tretjem odstavku prav zaradi varstva nepristranskosti predvideva, da o žaljivi vlogi, ki se nanaša na sodnika in je bila podana v okviru sodnega postopka, ne bi odločal ta sodnik sam. S tem, ko o predlogu odloča drug sodnik istega sodišča (tako je predvideno v zakonu), je varovano načelo nepristranskosti. Takšna zakonska ureditev je plod spoznanja, da ukrep kaznovanja znotraj osnovnega postopka pomeni "menjavanje vlog pritožnika, priče, tožilca in sodnika razkriva funkcionalno napako in vzbuja upravičen strah glede nepristranskosti sodišča (glej Kyprianou, navedeno zgoraj, 127. odstavek)".¹ Problematičnost združitve vlog je nato prepoznalo tudi Ustavno sodišče v zadevi U-I-51/16 z dne 28. 9. 2016. Plod obeh zadev je zakonodajna sprememba, v skladu s katero razpravljajoči sodnik, kadar se žaljiva vloga nanaša nanj, ukrepa kaznovanja ne izreče sam, marveč poda predlog, o katerem nato odloči drug sodnik. To pa ne pomeni, da kot predlagatelj uveljavlja svoje pravice ali interese, marveč je namen tega postopka varstvo avtoritete sodstva.

6.Vrhovno sodišče je v sklepu I R 118/2018 z dne 6. 9. 2018 o takšnem primeru že odločalo in predlog zavrnilo. Tako je storilo Vrhovno sodišče zato tudi v tej zadevi.

-------------------------------

1¹ Tako Evropsko sodišče za človekove pravice v 42. točki sodbe v zadevi Pečnik proti Republiki Sloveniji (44901/05) z dne 27. 9. 2012. V zadevi je bila ugotovljena kršitev 6. člena konvencije prav zato, ker je razpravljajoči sodnik (sodnik M.) sam kaznoval stranko za žaljive navedbe v pritožbi, ki so se nanašale nanj.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11, 67, 109, 109/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.