Jedro

Predpisi o delovnih razmerjih ne določajo, da je v primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto potrebno naprej odpraviti ali razveljaviti sklep ali odločbo o predhodni razporeditvi in šele nato delavcu izdati drugega o novi razporeditvi. Delavci se med trajanjem delovnega razmerja razporejajo na drugo delovno mesto z novim sklepom ali odločbo in ko postane ta dokončna, prejšnja ne velja več.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavijo odločbe tožene stranke z dne 29.9.1995, 30.6.1995 in 25.7.1995 in da je tožena stranka dolžna razporediti tožnika od 1.7.1995 dalje na delovno mesto pomočnika upravnika - vodjo službe za upravno pravne zadeve v Z. v A. ter mu povrniti vse prejemke, ki izhajajo iz tega delovnega mesta. Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 21.850,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.9.1999 dalje. Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je ugotovilo, da je bil tožnik zaradi reorganizacije delovanja tožene stranke razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi stopnji strokovne izobrazbe. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, oz. da jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi tožnik poudarja, da ni bila nikoli odpravljena odločba, s katero je bil imenovan za pomočnika upravnika - vodje upravno pravne službe v Z. A. in bi jo zato morala tožena stranka upoštevati. Tožniku tudi ni prenehalo delovno razmerje na prejšnjem delovnem mestu in gre le za fikcijo, ki so ji je izmislila tožena stranka. Zakon ne ureja situacije, ko preneha državni organ, zato bi morali v takem primeru delavci obdržati še naprej isti status in enak plačilni razred. Izpodbijana sodba glede navedenega ne navaja zadostnih razlogov. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka po 2. odstavku 339. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ter zato soglaša z izpodbijano sodbo in njenimi razlogi. V zvezi s pritožbenimi trditvami tožnika pa pritožbeno sodišče navaja: Temeljni predpisi o delovnih razmerjih ZDR, ZTPDR, ZDDO in Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti ne predpisujejo, da je, v primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto, potrebno naprej odpraviti ali razveljaviti sklep ali odločbo o predhodni razporeditvi in šele nato delavcu izdati drugega o novi razporeditvi. V vsakdanji praksi, ki jo je potrdila tudi sodna praksa delovnih sodišč, se delavci med trajanjem delovnega razmerja razporejajo na drugo delovno mesto z novim sklepom ali odločbo in ko postaneta dokončna, prejšnja ne veljata več. Tožnik je bil razporejen na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi, zaradi spremembe pristojnosti upravnega organa, v katerem je bil v delovnem razmerju in v skladu s sprejetim pravilnikom o sistemizaciji, za kar je imela tožena stranka pravno podlago v 2, 12., 22., 26. in 27. členu Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (ZODPM, Ur. l. RS št. 71/94, 47/97 in 119/2000), zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zakonitost izpodbijane razporeditve. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z izpodbijano sodbo in njenimi razlogi in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja. Iz opisanih razlogov je tudi neutemeljen tožnikov zahtevek, da ga mora tožena stranka razporediti nazaj na delovno mesto, ki ga ni več v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest tožene stranke oziroma Uprave RS za .... Zato so pritožbena navajanja v tej smeri brez pravne podlage, saj končno iz določb 26. in 27. člena ZODPM ne izhaja, da delavci v novih organih obdržijo prejšnja delovna mesta in z enakim vrednotenjem ter jih je pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrnilo. Končno tožnik v zvezi z izpodbijano razporeditvijo ni izkazal nikakršnega prikrajšanja glede plače in je sodišče prve stopnje tudi v tem delu pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).