Jedro

Med strankama ni sporno, da je (bilo) tako v javnem razpisu kot tudi v Uredbi o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (Uredba), na podlagi katere je bil javni razpis objavljen, določeno, da mora prijavitelj svoj naslov navesti (tudi) na ovojnici vloge. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnica svojega naslova na ovojnici vloge ni navedla (pač pa je navedla le njen naziv). Med strankama pa je sporno, ali je toženka pravilno zavrgla vlogo tožnice, brez da bi jo pred tem pozvala na dopolnitev vloge.

V 35. členu Uredbe je določeno, da se vloge z nepravilno označenimi ovojnicami ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem. Iz navedenega je moč zaključiti, da se v primeru formalnih pomanjkljivosti v zvezi z oznakami na ovojnici prijave na javni razpis, ne predvideva dopolnitev vlog.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo tožnice, s katero se je prijavila na Javni razpis za 3. ukrep uredbe Pomoč delovanju nepridobitnih združenj na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja za leto 2016 (Uradni list RS, št. 18/16, v nadaljevanju Javni razpis).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila vloga tožnice zavržena, ker ni izpolnjevala formalnih pogojev za obravnavo, saj je bil na ovojnici vloge naveden le naziv vlagatelja, naslov pa ne. Prvostopenjski organ navaja, da se sredstva odobrijo pod pogoji, določenimi v Javnem razpisu in v Uredbi o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (v nadaljevanju Uredba). V drugem odstavku 35. člena Uredbe je določeno, da mora biti na ovojnici vloge naveden (med drugim tudi) naslov vlagatelja, ter da se vloge z nepravilno označenimi ovojnicami ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem. Da mora biti na ovojnici vloge naveden naslov vlagatelja določa tudi sedmi odstavek poglavja VIII. Javnega razpisa. Prvostopenjski organ je zato vlogo tožnice za Javni razpis zavrgel na podlagi 30. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), v katerem je določeno, da se vloga vloži v obliki, ki je predpisana s predpisom ali določena v javnem razpisu. Vloga, ki ni vložena v tej obliki, se zavrže. 3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil in soglašal z razlogi prvostopenjskega organa. Dodal je še, da se z javnim razpisom lahko določijo pogoji, ki so pomembni za njegovo izvedbo. Nujno pri tem je le to, da so pogoji del razpisne dokumentacije in da so vnaprej določene sankcije, če ti pogoji ne bodo spoštovani. Glede na to, da je v Javnem razpisu določeno, da mora ovojnica vsebovati tudi naslov vlagatelja, bi ravnanje prvostopenjskega organa, ki bi odstopalo od razpisnih pogojev, poseglo v načelo enakosti vseh subjektov, ki kandidirajo na Javnem razpisu.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga bistvene kršitve določb postopka. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

5. V tožbi priznava, da na ovojnici vloge ni navedla svojega naslova (pač pa le naziv), a je pričakovala, da bo pozvana k dopolnitvi vloge. Dodaja še, da je edino oljkarsko združenje, ki ima odločbo toženke o statusu društva, ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva, vsi podatki pa so bili navedeni v spremnem dopisu vloge. Tožnica v tožbi navaja tudi, da je zanjo pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa bistvenega pomena.

6. Toženka v odgovoru na tožbo po vsebini ponavlja navedbe iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, prereka tožbene navedbe, in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Med strankama ni sporno, da je (bilo) tako v Javnem razpisu kot tudi v Uredbi, na podlagi katere je bil Javni razpis objavljen, določeno, da mora prijavitelj svoj naslov navesti (tudi) na ovojnici vloge (sedmi odstavek poglavja VIII. Javnega razpisa in drugi odstavek 35. člena Uredbe). Prav tako med strankama ni sporno, da tožnica svojega naslova na ovojnici vloge ni navedla (pač pa je navedla le njen naziv). Med strankama pa je sporno, ali je toženka pravilno zavrgla vlogo tožnice, brez da bi jo pred tem pozvala na dopolnitev vloge.

9. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Toženka je imela pravno podlago za zavrženje formalno nepopolne vloge tožnice (brez pozivanja k njeni dopolnitvi) v določbi drugega odstavka 35. člena Uredbe, na katero se v izpodbijanem sklepu tudi sklicuje. Uredba je bila sprejeta na podlagi pooblastila, ki izhaja iz 12. člena ZKme-1. V navedenem členu Uredbe je določeno, da se vloge z nepravilno označenimi ovojnicami ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem. Iz navedenega je moč zaključiti, da se v primeru formalnih pomanjkljivosti v zvezi z oznakami na ovojnici prijave na Javni razpis, ne predvideva dopolnitev vlog (primerjaj npr. sodbo tega sodišča, št. III U 56/2011 z dne 20. 1. 2012).

10. Toženka pa se po presoji sodišča (v nadaljevanju izpodbijanega sklepa in nato tudi v drugostopenjski odločbi) neutemeljeno sklicuje na določbo 30. člena ZKme-1. Navedena določba, glede na besedilo, ki je veljalo v času izdaje izpodbijanega sklepa, predvideva zavrženje vloge v zvezi z načinom njene vložitve, in sicer (le) takrat, ko vloga ni bila vložena v elektronski obliki ali na obrazcu, pa je bila takšna oblika (izrecno) predpisana. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen dejanski stan.

11. Sodišče še dodaja, da bi bilo, glede na to, da so bili v konkretnem primeru jasno določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vloga na Javni razpis, da se šteje za formalno popolno, ter glede na to, da je bila vnaprej določena tudi sankcija za primer, če ti pogoji ne bodo spoštovani, drugačno postopanje toženke (pozivanje k dopolnitvi vloge) diskriminatorno do drugih prijaviteljev na Javni razpis, na kar utemeljeno opozarja tudi toženka.

12. Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj so vsa dejstva, ki so glede na pravna stališča sodišča pomembna za odločitev, razvidna iz upravnega spisa (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).