Jedro

Sodišče prve stopnje glede na fazo kazenskega postopka omejeno glede procesnega postopanja o posameznih vprašanjih (tudi o morebitnem zastaranju kazenskega pregona). Odločitev o vprašanjih, relevantnih za presojo dovoljenosti kazenskega pregona (o teku zastaralnih rokov in posledično (ne)zastaranju kazenskega pregona zoper obdolženca), bo namreč upoštevaje fazo kazenskega postopka, lahko podalo šele v odločbi o glavni stvari.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je z uvodoma navedenim sklepom ugotovilo, da zastaranje med epidemijo COVID-19 v predmetni kazenski zadevi na podlagi Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) ni teklo v času od 29. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020 in na podlagi Sklepov Vlade Republike Slovenije o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ni teklo v času od 20. 11. 2020 do 31. 1. 2021. 2. Zoper sklep se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi kršitve kazenskega zakona, kot navaja v uvodu pritožbe. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V obravnavani zadevi je iz podatkov spisa razbrati, da je obtožni akt, s katerim se obdolžencu očitajo uvodoma navedena kazniva dejanja, prestal preizkus po 437. členu ZKP, ter da se konkretni kazenski postopek nahaja v fazi glavne obravnave, v okviru katere je sodišče prve stopnje opravilo že več narokov, nato pa izven naroka izdalo izpodbijani sklep.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma poudarja, da je sodišče prve stopnje glede na fazo kazenskega postopka omejeno glede procesnega postopanja o posameznih vprašanjih (tudi o morebitnem zastaranju kazenskega pregona). Odločitev o vprašanjih, relevantnih za presojo dovoljenosti kazenskega pregona (o teku zastaralnih rokov in posledično (ne)zastaranju kazenskega pregona zoper obdolženca), bo namreč upoštevaje fazo kazenskega postopka, lahko podalo šele v odločbi o glavni stvari. To pomeni, da sodišče prve stopnje glede na trenutno fazo predmetnega kazenskega postopka, za izdajo ugotovitvenega sklepa o teku zastaralnih rokov ni imelo podlage.

6. Navkljub navedenemu, ko je torej sodišče prve stopnje nepravilno postopalo in izdalo izpodbijani sklep s pravnim poukom o pravici do pritožbe, pa je opozoriti na določbo tretjega odstavka 399. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), v skladu s katero se smejo sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe, izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Tako se (ob neutemeljenosti izdaje izpodbijanega sklepa) pritožba zagovornice izkaže za nedovoljeno, kljub pravnemu pouku, ki je upoštevaje že obrazloženo, napačen in ne ustvarja pravice do pritožbe. Pri tem sodišče druge stopnje še poudarja, da s sprejeto odločitvijo o nedovoljenosti pritožbe, obdolžencu ni bila odvzeta nikakršna pravica do pravnega sredstva, saj bo zoper odločitev sodišča prve stopnje o teku zastaralnih rokov (v primeru nestrinjanja s sprejeto odločitvijo), imel možnost vložiti pravno sredstvo zoper končno odločbo.

7. Ker je torej izpodbijani sklep brezpredmeten, sodišče druge stopnje o plačilu sodne takse, kot stroškovne posledice zavrženja pritožbe, ni odločalo.

8. Sklep sodišča druge stopnje temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.