13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 238/2002 z dne 6. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o odmeri sodnih taks za revizijo v pravdni zadevi zaradi razveljavitve pravnih aktov in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Višje sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve zavrnilo pritožbeni ugovor zastaranja taksne obveznosti in pritožničino mnenje, da gre za denacionalizacijsko zadevo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je takšno odločanje v nasprotju z Ustavo, ki določa, da je Republika Slovenija pravna država (2. člen Ustave). Meni namreč, da v skladu z Zakonom o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) ni dolžna plačati sodnih taks za pravdni postopek, ker se je ta nanašal na realizacijo pravic, ki jih ima pritožnica po ZDen.

B.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža predvsem nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo sodišča in v zvezi s tem navaja, da jo vlaga, ker želi "spodbuditi Republiko Slovenijo, da po svojih organih poskrbi za odločanje v skladu s pozitivno zakonodajo".

4.Zato Ustavno sodišče pojasnjuje, da se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne oziroma procesnopravne pravilnosti izpodbijanega sklepa, saj ni instanca sodiščem. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ker je z ustavno pritožbo mogoče uveljavljati le kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne pa kršitev splošnih ustavnih načel, očitkov pritožnice o kršitvi načel pravne države (2. člen Ustave), ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo.

5.Glede na navedbe v ustavni pritožbi bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali je odločitev sodišča tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno oziroma samovoljno, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Tega pa izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati. ZDen namreč v prvem odstavku 71. člena določa, da taks ne plačujejo stranke v postopku denacionalizacije po tem zakonu. Pritožnica pa ne navaja, da bi šlo za takse, odmerjene v postopku denacionalizacije (ki po ZDen pomeni postopek odločanja o zahtevi za vračilo podržavljenega premoženja), temveč, da je vložila tožbo zaradi razveljavitve pravnega posla, sklenjenega po nacionalizaciji nepremičnin. Zgolj dejstvo, da pritožnica pravo razume drugače od sodišča, pa samo po sebi še ne pomeni, da je bila pritožnici kršena katerakoli človekova pravica ali temeljna svoboščina.

Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger