Jedro

Sodišče je revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, ali je bilo v konkretnem primeru z vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka pretrgano zastaranje za prisojeno terjatev.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je bilo v konkretnem primeru z vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka pretrgano zastaranje za prisojeno terjatev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prvo toženko zavezalo, naj tožnici plača 12.655,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2006 dalje do plačila, v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo še o pravdnih stroških. Kot je pojasnilo, pomeni prisojeni znesek del tožničine terjatve zaradi oškodovanja s kaznivim dejanjem ponarejanja listin (18 računov), storitve katerega je bila prva toženka pravnomočno obsojena v kazenskem postopku. Ocenilo je, da je toženkin ugovor zastaranja utemeljen le glede terjatve iz naslova računov, ki niso bili obravnavani v kazenskem postopku. Tožnica je bila oziroma bi morala biti najkasneje avgusta 2003 seznanjena s tem, da ji je zaradi ravnanja prve toženke nastala škoda, v kazenskem postopku zoper slednjo pa je 23. 2. 2003 vložila premoženjskopravni zahtevek. Zato je zastarala le terjatev v zvezi z računi, ki niso bili predmet kazenskega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je med drugim zavrnilo pritožbo prve toženke in v obsodilnem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo. Pritrdilo je razlogom za delno zavrnitev ugovora zastaranja in pojasnilo, da je tožnica v kazenskem postopku pravočasno uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, s katerim je bilo zastaranje pretrgano.

3. Zoper del sodbe pritožbenega sodišča, s katerim je bila njena pritožba zavrnjena, prva toženka vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj določenosti oziroma določljivosti premoženjskopravnega zahtevka in posledičnega pretrganja zastaranja. Meni, da izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse revizijskega sodišča, sodna praksa pritožbenih sodišč o navedenih vprašanjih pa je neenotna. Sodišči nižjih stopenj sta kljub oceni, da je bil premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku zelo pavšalen, odločili, da je bilo z njegovo vložitvijo zastaranje pretrgano. Takšni razlogi si nasprotujejo. Obsodilna sodba (s katero je bila prva toženka obsojena storitve kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin) poleg tega ne temelji na istem dejanskem stanju kot tožbeni zahtevek. Zastaranje pretrga le natančno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek (105. in 180. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP ter 365. člen Obligacijskega zakonika). Premoženjskopravni zahtevek z dne 23. 2. 2003 ni bil sposoben za obravnavanje, saj je bil pavšalen, nedoločen oziroma nedoločljiv in posledično neiztožljiv, zato ni mogel pretrgati zastaranja, kar je predlagateljica poudarjala že med postopkom pred sodišči nižjih stopenj. V obravnavanem zahtevku je namreč tožnica navedla le, da postavlja vrednost, ki jo bo sodišče ocenilo kot vrednost protipravne premoženjske koristi, za katero jo je toženka oškodovala, kot osnovo za vračilo zneska, za katerega je bila oškodovana, in predlagala, da ji sodišče v primeru obsodilne sodbe naloži povrnitev celotne škode, povečane za rast indeksa cen življenjskih potrebščin v državi. Ni torej navedla, zoper koga uveljavlja svoj zahtevek in njegove višine (niti okvirne), kot tudi ne dejstev in dokazov, na katerih ta zahtevek temelji. Tudi kasneje v kazenskem postopku ni dala nobene določnejše izjave v zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom. Predlagateljica opozarja na stališče revizijskega sodišča, da priglasitev odškodninskega zahtevka zgolj po temelju (in ne po višini) pomeni naznanitev uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka, ki pa ne pretrga zastaranja odškodninske terjatve (sklep II Ips 272/2005 z dne 13. 4. 2006). Podobno stališče je zavzelo tudi Višje sodišče v Mariboru (sodba in sklep I Cp 923/2010 z dne 15. 9. 2010) in Višje sodišče v Ljubljani (sodba II Cp 835/2012 z dne 3. 10. 2012).

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).