20. 6. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Barbare Umek, Izola, in Sindikata državnih organov Slovenije ter Sindikata carinikov Slovenije, oba Ljubljana, ki jih vse zastopa Klemen Golob, odvetnik v Ljubljani, na seji 20. junija 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/21) ter Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 149/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudniki izpodbijajo Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok/142) ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok/149). Zatrjujejo njuno neskladje z 2. členom in drugim odstavkom 3. člena ter 15., 16., 23., 25., 35., 38., 49., 51. in 55. členom, drugim odstavkom 120. člena ter 153. in 154. členom Ustave. Poleg tega naj Odlok/149 ne bi bil v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21 – ZNB) in Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20 – ZVOP-1). Odlok/149 naj bi nezakonito in protiustavno dejansko določil obvezno cepljenje zaposlenih v organih državne uprave, ker morajo izpolnjevati pogoj prebolevnosti ali cepljenja (v nadaljevanju pogoj PC). Izpodbijana ureditev naj bi nedopustno, nesorazmerno in arbitrarno posegala v pravice in temeljne svoboščine pobudnikov. Med drugim naj bi obvezno cepljenje pomenilo poseg v telesno in duševno celovitost, izkazovanje potrdila o prebolevnosti ali cepljenju delodajalcu oziroma osebi po njegovem pooblastilu pa poseg v pravico do varstva osebnih podatkov.

B.

Izpodbijani Odlok/142 v času vložitve pobude (29. 9. 2021) ni več veljal. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21 – v nadaljevanju Odlok/147), ki je začel veljati 15. 9. 2021, je namreč v 15. členu določil, da je z dnem njegove uveljavitve prenehal veljati med drugim tudi Odlok/142.

Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene vse procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). V skladu z drugim odstavkom 24.b člena ZUstS v zvezi s peto alinejo prvega odstavka istega člena mora pobuda vsebovati tudi podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Ta določa, da mora v primeru, če je s pobudo izpodbijan predpis, ki ne velja, pobudnik navesti okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene (deveta alineja 1. točke II. poglavja priloge Poslovnika v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Poslovnika). Pobuda v delu, ki se nanaša na Odlok/142, teh navedb ne vsebuje, zato njena obravnava ni mogoča.

Z izpodbijanim Odlokom/149 je bil noveliran Odlok/147,[1] ki je prav tako prenehal veljati, in sicer 8. 11. 2021,[2] to je med postopkom pred Ustavnim sodiščem. V takem primeru Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZUstS odloči o ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega predpisa, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, to je, če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti.

Ustavno sodišče pobudnikov ni pozivalo, naj izkažejo navedene posledice. Glede na navedbe pobudnikov je namreč upoštevno, da so bile z Odlokom/149 dodane posebne določbe za zaposlene v organih državne uprave – novi 10.a člen Odloka/147, v skladu s katerimi so morali ti zaposleni izpolnjevati pogoj PC.[3] Pobudniki izpodbijajo ureditev v zvezi s tem. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-210/21 z dne 30. 9. 2021 (Uradni list RS, št. 157/21) izvrševanje 10.a člena Odloka/147 zadržalo do svoje končne odločitve, tako da se ta določba 1. 10. 2021, ki je bil določen kot začetek njene uporabe,[4] ni začela uporabljati. Zaradi zadržanja izvrševanja navedene določbe škodljive posledice v smislu 47. člena ZUstS niso mogle nastati. Poleg tega je Ustavno sodišče o ustavnosti oziroma zakonitosti 10.a člena Odloka/147 odločilo z odločbo št. U-I-210/21 z dne 29. 11. 2021 (Uradni list RS, št. 191/21), in sicer je ugotovilo, da je bil v neskladju z Ustavo. Glede na navedeno pobudniki pravovarstvene potrebe za vloženo pobudo v delu, ki se nanaša na Odlok/149, ne morejo izkazati.[5]

V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b in 47. člena ZUstS. Ker pobuda zgoraj navedenih pogojev ne izpolnjuje, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

Glede na takšno odločitev se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Člen 1 Odloka/149.

[2]Člen 22 in 23 Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21).

[3]Člen 4 Odloka/149.

[4]Člen 6 Odloka/149.

[5]Primerjaj npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-197/21 z dne 27. 12. 2021, 3. točka obrazložitve.