Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dedinji v pritožbi ne pojasnita, zakaj se ne strinjata z izpodbijanim sklepom o dedovanju. Ker gre za golo pritožbo, jo je pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da spada v zapuščino zaščitena kmetija, ki obsega nepremičnine, razvidne iz I. točke sklepa. Odločilo je, da zaščiteno kmetijo dedujeta zapustnikovi sestri A. A. in B. B., vsaka do polovice.
2. Zoper sklep o dedovanju se pritožujeta dedinji. V goli pritožbi navajata le to, da se s sklepom prvega sodišča ne strinjata.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zapustnik je bil lastnik zaščitene kmetije, zato je bil zapuščinski postopek izveden v skladu z določili Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG). Prvo sodišče je po izvedbi oklicnega postopka ugotovilo, da ni drugih potencialnih dedičev poleg zapustnikovih sester (pritožnic). Dedinji sta bili v zapuščinskem postopku pasivni. Nista se udeleževali zapuščinskih obravnav, na dopise sodišča pa se nista odzivali. Z vabilom na zapuščinsko obravnavo 22. 10. 2020 sta bili dedinji seznanjeni, kako je zakonsko urejeno dedovanje zaščitenih kmetij, da se v oklicnem postopku nihče drug ni priglasil kot dedič po zapustniku in da bo sodišče postopalo po 13. členu ZDKG ter odločilo, da zapustnikovo zaščiteno kmetijo dedujeta obe dedinji, vsaka do polovice, če ne bo mogoče ugotoviti prevzemnika zaščitene kmetije (dopis prvega sodišča z dne 28. 9. 2020).
5. Dedinji nista pristopili niti na zapuščinsko obravnavo 22. 10. 2020 in se tudi na dopis sodišča z dne 28. 9. 2020 nista odzvali. Prvo sodišče je zato končalo zapuščinsko obravnavo in izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugotovilo, da spadajo v zapuščino v sklepu o dedovanju navedene nepremičnine, ki sestavljajo zaščiteno kmetijo, in odločilo, da jo dedujeta dedinji, vsaka do polovice. Dedinji v pritožbi ne pojasnita, zakaj se ne strinjata z izpodbijanim sklepom o dedovanju. Ker gre za golo pritožbo, jo je pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da je prvo sodišče pravilno uporabilo materialno pravo (določbe ZDKG in Zakona o dedovanju) ter da ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ob povedanem je odločitev prvega sodišča pravilna.
6. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).