Jedro

Z navedbo, da znesek dolga ni pravilen, pritožba kritizira ugotovljeno dejansko stanje. Utemeljenosti te pritožbene trditve pritožbeno sodišče ne sme presojati, saj se po drugem odstavku 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožnik ne izpodbija nobenega od pogojev za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi zahtevani pogoji in je tako sodišče prve stopnje ravnalo pravilno ter zakonito, ko je zamudno sodbo izdalo in v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.

Zgolj v pojasnilo strankam velja dodati, da dejstvo, da je toženec izpolnil svojo obveznost po izdaji izpodbijane sodbe, ne pomeni, da je izpodbijana sodba nepravilna ali nezakonita. V kolikor bi tožnici zahtevali izpolnitev na podlagi predmetne zamudne sodbe, lahko toženec ugovor plačila terjatve uveljavlja v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnicama) plača 8.906,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2019 dalje do plačila in ji povrne stroške tega postopka v znesku 673,66 EUR.

2. Toženec v pravočasni pritožbi zoper sodbo navaja, da po vrnitvi zadeve iz mediacije ni bilo upoštevano, da se je dolg zmanjšal na tretjino dejanskega dolga. Trdi še, da bo v naslednjih 14-ih dneh poplačana celotna terjatev, da bo nasprotna stran nato umaknila svojo terjatev in sodišču sporočila, da je terjatev poplačana.

3. V roku za odgovor na pritožbo sta tožnici sodišče obvestili, da je toženec dolžni znesek poravnal v skladu z dogovorom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z navedbo, da znesek dolga ni pravilen, pritožba kritizira ugotovljeno dejansko stanje. Utemeljenosti te pritožbene trditve pritožbeno sodišče ne sme presojati, saj se po drugem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Po prvem odstavku 278. člena ZPP se šteje, da odgovor na tožbo ni vložen, v kolikor iz obrazložitve ne izhaja, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Po prvem odstavku 318. člena ZPP pa sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. Pritožnik ne izpodbija nobenega od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki jih je v skladu z gornjima določbama ugotovilo prvostopno sodišče. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi zahtevani pogoji in je tako sodišče prve stopnje ravnalo pravilno ter zakonito, ko je zamudno sodbo izdalo in v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ni podana niti kakšna od kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba zoper sodbo, s katero je prvo sodišče materialnopravno pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

9. Zgolj v pojasnilo strankam velja dodati, da dejstvo, da je toženec izpolnil svojo obveznost po izdaji izpodbijane sodbe, ne pomeni, da je izpodbijana sodba nepravilna ali nezakonita. V kolikor bi tožnici zahtevali izpolnitev na podlagi predmetne zamudne sodbe, lahko toženec ugovor plačila terjatve uveljavlja v izvršilnem postopku.