Jedro

V tej zadevi je bila izdana odločba organa prve stopnje potem, ko je bila že vložena tožba zaradi molka tako organa prve stopnje kot tudi organa druge stopnje. Zoper odločbo lahko zavarovanec (tožnik) vloži pritožbo, to pa pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v petem odstavku 80. člena ZDSS1-1 za ustavitev postopka.

Določba petega odstavka 80. člena ZDSS-1 se ne nanaša le na primere, ko je sodišče upravnemu organu naložilo izdajo novega upravnega akta, ta pa v določenem roku tega akta ne izda (tretji odstavek 82. člena ZDSS-1), temveč tudi na primere, kot je predmetni, torej ko upravni organ ne izda niti prvostopenjske niti drugostopenjske odločbe in šele po vložitvi tožbe izda prvostopenjsko odločbo. Če bi bila izdana drugostopenjska odločba, bi sodišče moralo postopati po drugem odstavku 80. člena ZDSS-1, in od tožnika zahtevati, da v 15-ih dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na izdani upravni akt. V primeru, ko je izdan prvostopenjski akt, pa je ključno, da je zoper njega dovoljena pritožba, kar pomeni, da ima stranka pravico, da najprej v predsodnem upravnem postopku uveljavlja presojo nove odločbe in nato uveljavlja sodno varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo.

2.Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da bi razlaga, kot jo je podalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, pomenila hudo zlorabo instituta "molk organa". Sodišče namreč razlaga, da je odločba organa prve stopnje veljavna, kljub temu, da je bil ta organ, zaradi že vložene pritožbe na molk organa, prekludiran in torej ne bi smel izdati nove odločbe. Tožnik v nadaljevanju navaja hipotetične primere, s katerimi potrjuje svoje stališče glede zlorabe instituta molka organa. Upoštevaje stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, bi stranko prisilili, da se mora dvakrat pritožiti na odločbo organa prve stopnje (enkrat na neizdano, drugič na izdano). Ves ta čas bi bil organ prve stopnje na "varni" strani, saj se ne bi bal prekludiranja. Če bi se stranka posluževala odvetniških storitev, bi to tudi pomenilo, da bi morala namesto ene storitve (pritožba na molk organa) plačati kar tri storitve (pritožba na molk organa, opomin pred tožbo in pritožba na izdano odločbo). Prav tako bi organ prve stopnje za precej mesecev podaljšal rok za izdajo odločbe. Če se je stranka pritožila, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen (fikcija negativne odločbe) je jasno, da organ prve stopnje ne more izdati še ene odločbe, saj se je z vložitvijo pritožbe zaradi molka organa ustvarila fikcija, da je bila (negativna) odločba organa prve stopnje že izdana. Naknadno izdana odločba prvostopenjska organa, je po mnenju tožnika neveljavna. Določba petega odstavka 80. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)

2.govori o veljavnih odločbah organov prve stopnje (v povezavi z 82. členom ZDSS-1) in ne o neveljavnih odločbah, ki jih ti organi izdajo takrat, ko za to niso več pristojni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo (očitno: sklep) sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Toženec meni, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo petega odstavka 80. člena ZDSS-1. Tožnik ne more biti uspešen s hipotetičnimi razlogovanji in pavšalnimi domnevami. V konkretnem primeru je toženec po prejemu tožbe zaradi molka organa ravnal v skladu s procesnimi določbami tako, da je odločil o zahtevi tožnika ter tožnika tudi pravilno poučil o pravnih sredstvih.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)

5.v zvezi z 19. členom ZDSS-1 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava . Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik 14. 4. 2025 pri sodišču vložil tožbo zaradi molka organa. V zakonskem roku nista bili izdani niti prvostopenjska niti dokončna odločba o vloženi zahtevi za ponovno odmero starostne pokojnine. Je pa toženec že po vložitvi tožbe izdal odločbo z dne 6. 5. 2025, s katero je zahtevo tožnika za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe z dne 12. 11. 2025, glede zahteve za ponovno odmero starostne pokojnine, zavrnil.

7.Sodišče prve stopnje je potem, ko je bilo seznanjeno z novo odločbo, postopek v socialnem sporu ustavilo. Sklicevalo se je na določbo petega odstavka 80. člena ZDSS-1, kjer je določeno, da če je bil v primeru, ko prvostopenjski organ ni izdal in vročil stranki upravnega akta v zakonitem roku, tak akt izdan po vložitvi tožbe, sodišče s sklepom ustavi postopek, če je zoper izdani upravni akt dovoljena pritožba. Če pritožba ni dovoljena, postopa sodišče po drugem odstavku tega člena.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni imelo pravne podlage za ustavitev postopka. Navedena določba je jasna in je ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema tožnik v pritožbi. Kot izhaja iz komentarja k navedeni določbi, lahko do sodnega postopka pride tudi, ko je tožba vložena zato, ker že prvostopenjski organ ni izdal upravnega akta oziroma ga ni izdal v zakonitem roku. V takem primeru, če je pozneje izdan akt organa prve stopnje in je zoper njega mogoča pritožba, sodišče s sklepom ustavi postopek.

9.V tej zadevi je bila izdana odločba organa prve stopnje potem, ko je bila že vložena tožba zaradi molka tako organa prve stopnje kot tudi organa druge stopnje. Zoper odločbo lahko zavarovanec (tožnik) vloži pritožbo, to pa pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v petem odstavku 80. člena ZDSS1-1 za ustavitev postopka.

10.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je odločba z dne 6. 5. 2025 neveljavna. Navedena odločba ni bila niti razveljavljena, niti odpravljena, niti izrečena za nično. Odločba še vedno velja in jo je sodišče bilo dolžno upoštevati. Da se upoštevajo tudi odločbe organa prve stopnje, ki so bile izdane že po tem, ko je bila vložena tožba zaradi molka organa, nenazadnje izhaja tudi iz sodne prakse v primeru upravnih sporov.

10.Določba petega odstavka 80. člena ZDSS-1 se ne nanaša le na primere, ko je sodišče upravnemu organu naložilo izdajo novega upravnega akta, ta pa v določenem roku tega akta ne izda (tretji odstavek 82. člena ZDSS-1), temveč tudi na primere, kot je predmetni, torej ko upravni organ ne izda niti prvostopenjske niti drugostopenjske odločbe in šele po vložitvi tožbe izda prvostopenjsko odločbo. Če bi bila izdana drugostopenjska odločba, bi sodišče moralo postopati po drugem odstavku 80. člena ZDSS-1, in od tožnika zahtevati, da v 15-ih dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na izdani upravni akt. V primeru, ko je izdan prvostopenjski akt, pa je ključno, da je zoper njega dovoljena pritožba, kar pomeni, da ima stranka pravico, da najprej v predsodnem upravnem postopku uveljavlja presojo nove odločbe in nato uveljavlja sodno varstvo.

11.Sklicevanje na hipotetične primere glede na jasno zakonsko določbo, na rešitev zadeve ne vpliva.

12.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

13.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 2/2004

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami

3Npr. odločba U-I-147/08-16, Up-1547/08-17 z dne 11. 11. 2009 in sklep I Up 39/2020 z dne 3. 6. 2020

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 80, 80/2, 80/5, 82, 82/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.