Jedro

Po uveljavitvi stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91, so stanovanjski spori premoženjskopravni spori, v katerih je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi.

Tožba na izpraznitev stanovanja je bila vložena 22.2.1994 (tedaj po uveljavitvi stanovanjskega zakona), v njej pa tožeča stranka vrednosti spornega predmeta sploh ni navedla. Pred začetkom obravnavanja glavne stvari tudi postopek po 3. odstavku 40. člena ZPP ni bil izveden.

Vrednost spornega predmeta je bila prvič določena po začetku obravnavanja glavne stvari na naroku dne 21.9.1994 in sicer z zneskom 15.000 SIT, ki pa tudi ne presega v 9. členu zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Uradni list RS, št. 55/92, za dovoljenost revizije na 80.000 SIT določenega zneska.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se mora tožena stranka izseliti iz 3.sobnega stanovanja v pritličju hiše v Ljubljani, ter to stanovanje v 60-ih dneh prazno izročiti tožeči stranki.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavlja vse revizijske razloge. Ker se spor nanaša na pravico do uporabe stanovanja, je revizija dovoljena. Ob uveljavitvi stanovanjskega zakona je imela tožena stranka status uporabnice, saj je stanovanje uporabljala že več kot dve leti in v tem času živela z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti. Ob upoštevanju določbe 5. člena zakona o stanovanjskih razmerjih sodišče tožbenemu zahtevku tožeče stranke ne bi smelo ugoditi. Reviziji naj se zato ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Po uveljavitvi stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91, so stanovanjski spori premoženjskopravni spori, v katerih je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi.

Tožba na izpraznitev stanovanja je bila vložena 22.2.1994 (tedaj po uveljavitvi stanovanjskega zakona), v njej pa tožeča stranka vrednosti spornega predmeta sploh ni navedla. Pred začetkom obravnavanja glavne stvari tudi postopek po 3. odstavku 40. člena ZPP ni bil izveden.

Vrednost spornega predmeta je bila prvič določena po začetku obravnavanja glavne stvari na naroku dne 21.9.1994 in sicer z zneskom 15.000 SIT, ki pa tudi ne presega v 9. členu zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Uradni list RS, št. 55/92, za dovoljenost revizije na 80.000 SIT določenega zneska.

Ker revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).