Jedro

Namen nujne poti je v povezavi predlagateljeve nepremičnine z javnim cestnim omrežjem.

Izrek

1.Pritožba zoper sklep z dne 19.10.2006 o zavrnitvi predloga za dovolitev nujne poti se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožba zoper sklep z dne 29.1.2007 o odmeri stroškov se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

3. Nasprotni udeleženec in predlagatelj sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni ugodilo predlogu predlagatelja za ustanovitev nujne poti za potrebe predlagateljeve nepremičnine parc. št. ..., ki je v naravi travnik v izmeri 1037 m2 in funkcionalni objekt v izmeri 169 m2, vpisanih pri zemljiškoknjižnem vložku (v nadaljevanju ZK-vložek) ..., k.o. K., ki naj bi potekala v dolžini 40 metrov in širini 3,5 metrov od poti št. ... preko nepremičnine št. ..., ki je v naravi travnik in funkcionalni objekt, vpisane pri ZK- vložku ... k.o. K., ki je last nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je tudi sklenilo, da vse nastale stroške v celoti trpi predlagatelj. Sodišče prve stopnje je dne 29.1.2007 izdalo sklep s katerim je odmerilo stroške nasprotnega udeleženca v tem nepravdnem postopku na znesek 112,36 EUR (26.925,95 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa.

Zoper navedena sklepa je predlagatelj vložil pravočasni pritožbi. V pritožbi zoper sklep z dne 19.10.2006 je navedel, da predlagana pot res poteka vse do parcele 401/2, ki je v naravi asfaltirano cestišče, ki so si ga za potrebe naselja uredili krajani. To cestišče uporablja tako okoli 12 družin in nikoli ni bilo predmet spora, saj jo vsi uporabljajo že preko 50 let, predniki pa so jo uporabljali še pred tem. To cestišče vodi v manjše naselje 7 hiš, uporabljajo pa ga za spravilo pridelkov tudi ostali krajani, ki jim ta cesta pomeni edini dostop do svojih kmetijskih parcel. Pritožba za to zatrjuje, da se lahko ta cesta, ki se navezuje na javno dobro tudi razume kot javno cestišče. Pritožba tudi graja oceno sodišča prve stopnje, da bi bila škoda na zemljišču nasprotnega udeleženca večja kot pa bi znašala korist od ustanovljene nujne poti za predlagatelja. Nepremičnina nasprotnega udeleženca po kateri naj bi potekala nujna pot je v naravi travnik ter manjši vrt, vsled česar škoda na njej ni niti majhna, kaj šele večja od koristi, ki bi jo s tem pridobil predlagatelj. Po izvedenkinem mnenju ustanovljena nujna pot ne bi vpliva na koriščenje preostalega dela parcele ... , ki je velika okoli 0,5 ha. Dejstvo je, da vsaka nujna pot ovira v določeni meri služeče zemljišče, vendar pa v konkretnem primeru to ni v takšni meri, da bi onemogočalo ali znatno oviralo uporabo nepremičnine v lasti nasprotnega udeleženca. Pritožba zato ugotavlja, da je prvostopno sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, le-temu pa je sledila nepravilna razsoja in predlaga Višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje oziroma podredno, da se izpodbijani sklep spremeni.

Pritožba zoper stroškovni sklep z dne 29.1.2007 slednjega izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo priglašene stroške nepravdnega postopka s strani nasprotnega udeleženca po tem, ko se je postopek že zaključil. Po členu 163 Zakona o pravdnem postopku ( v nadaljevanju ZPP) bi moral nasprotni udeleženec do konca glavne obravnave priglasiti stroške postopka, zato pritožba navaja, da je glede kasneje priglašenih stroškov prekludiran.

Na pritožbi je nasprotni udeleženec odgovoril in navedel, da vse pritožbene navedbe predstavljajo nova dejstva, ki na pritožbeni stopnji niso dovoljenja. Neutemeljena je tudi pritožba zoper sklep o stroških, saj je sodišče udeležencem dovolilo, da priglasijo stroške po opravljenem naroku, saj je bilo izvedeniško mnenje izdelano po naroku. Priglasil je tudi stroške odgovora na pritožbi.

O pritožbi zoper sklep z dne 29.10.2006 o zavrnitvi predloga za dovolitev nujne poti: Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijane odločbe ni ugotovilo nobenih pritožbeno zatrjevanih kršitev in tudi ne kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. V postopku za dovolitev nujne poti sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (člen 88 Stvarnopravnega zakonika-SPZ). Sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina (člen 89 SPZ). Sodišče prve stopnje je dovolj popolno in pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru niso podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane nujne poti. V postopku dovolitve nujne poti je sodišče upoštevalo navedeni določbi SPZ in v sklepu navedlo, da v predlogu predlagatelja ponujena trasa nujne poti (zarisana tudi v priloženi skici), ne povezuje predlagateljevo nepremičnino št. ..., k.o. K. z javno potjo temveč le z drugo parcelo nasprotnega udeleženca št. ... k.o. K.. Ker je namen nujne poti ravno v povezavi predlagateljeve nepremičnine z javnim cestnim omrežjem, je predlog že zaradi tega pomanjkljiv in nesposoben za meritorno obravnavo. Pritožbene navedbe, da je parcela št. ... sicer urejena v asfaltirano cestišče in se navezuje na javno cesto tako, da se lahko razume kot javno cestišče je neutemeljeno in pavšalno navajanje novih navedb, ki ne morejo uspešno izpodbit prvostopnih dejanskih zaključkov in na samo odločitev ne morejo vplivati. Iz listinskih dokazov namreč izhaja, da je tudi ta parcela v lasti nasprotnega udeleženca in četudi jo uporabljajo tudi drugi krajani se ne more zgolj zaradi tega šteti za javno dobro. Tudi morebitne pridobitve pravice do uporabe tega dela nepremičnine nasprotnega udeleženca (priposestvovanje, pravni posel, itd.), predlagatelj ni dokazal. Pritožbena graja pa je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na oceno škode, ki naj bi nastala na zemljišču nasprotnega udeleženca zaradi nujne poti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu jasno in natančno navedlo, da bi se z vzpostavitvijo nujne poti znatno oviralo in lahko tudi onemogočalo izkoriščanje in uporaba zemljišča, po katerem bi potekala nujna pot, preostalega dela parcele, ki je v lasti nasprotnega udeleženca pa predlagana nujna pot ne bi ovirala. Prvostopno sodišče je tudi ugotovilo, da bi bila škoda na nepremičnini nasprotnega udeleženca znatno večja (kar za 4 x) kot pa bi znašala nastala korist predlagatelju zaradi ustanovitve nujne poti v primeru, da bi bila nujna pot utrjena in gramozirana ( takšna pot je bila za predlagatelja tudi edino sprejemljiva-list. št. ...). Do takšnih spoznanj je sodišče prišlo na podlagi izdelanega izvedeniškega mnenja izvedenke S. D.-N., ki mu je sodišče v celoti sledilo, predlagatelj pa izdelanemu izvedeniškemu mnenju glede teh ugotovitev ni nasprotoval in je po cenilki določeno odškodnino za nujno pot celo akceptiral. Skratka, vsi v prvostopnem postopku izvedeni dokazi potrjujejo pravilnost in zakonitost odločitve, pri čemer se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo v skladu z 2. točko člena 365 ZPP in 366 ZPP v zvezi z 37. členom ZNP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep z dne 19.10.2006. O pritožbi predlagatelja zoper sklep o stroških z dne 19.1.2007: Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da postopek za dovolitev nujne poti spada med nepravdne postopke, po določbi 37. člena ZNP pa se v teh postopkih smiselno uporabljajo določila ZPP. Ko se pojavlja vprašanje kdaj je potrebno v teh postopkih prijaviti stroške postopka, velja tudi v tem postopku člen 163 ZPP, ki v 3. odst. določa, da mora povrnitev stroškov postopka stranka zahtevati v najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu o katerem naj odloči sodišče. V obravnavani zadevi je bil narok dne 19.10.2006 in na tem naroku je sodišče udeležencem tega nepravdnega postopka obrazložilo potek postopka za ustanovitev nujne poti in navedlo, da bosta imenovana izvedenca izdelala izvedeniški mnenji, ki ju bosta posredovala sodišču in na podlagi katerih bo sodišče izdalo pisni sklep o predlogu predlagatelja. Glede na to, da je sodišče z dopisom z dne 20.12.2006 pozivalo oba udeleženca nepravdnega postopka, da pisno podata morebitne pripombe in mnenja na izvedeniška mnenja v roku 8 dni, sicer bo sodišče s sklepom odločilo o vloženem predlogu, je sodišče druge stopnje ugotovilo, da udeleženca nista niti tedaj zagotovo vedela ali je zadeva zaključena ali ne. Glede na navedeno odločitev sodišča prve stopnje nasprotnemu udeležencu ni mogoče očitati, da stroškov ni prijavil pravočasno, saj je za osnovni sklep zvedel šele 17.1.2007, stroške pa je priglasil že 19.1.2007. V nepravdnem postopku sicer velja pravilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške nepravdnega postopka (35/1 ZNP) vendar pa za postopke nujnih poti velja specifika, saj ZNP v 146. členu določa, da stroške postopka trpi predlagatelj. Glede na navedeno določilo ZNP je odločitev sodišča prve stopnje, da stroške postopka trpi predlagatelj pravilna, še posebej tudi za to, ker je sodišče prve stopnje njegov predlog zavrnilo. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na členu 365 ZPP, točki 2 in členu 366 ZPP v zvezi z 37. členom ZNP. Ker člen 366 ZPP ne predvideva odgovora na pritožbo zoper sklep je sodišče druge stopnje odločilo, da se priglašeni stroški nasprotnemu udeležencu ne priznajo, saj niso bili potrebni.

O stroških pritožbenega postopka: Ker predlagatelj s svojima pritožbama ni uspel v skladu z določilom člena 154/1 ZPP v zvezi z členoma 165/1 ZPP in 37 ZNP sam trpi stroške pritožbenega postopka.

Nasprotni udeleženec je priglasil svoje pritožbene stroške kot stroške za odgovor na pritožbo. Ti stroški za pritožbeno obravnavanje na sodišču druge stopnje niso bili potrebni. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni navedel ničesar takšnega kar bi pripomoglo k odločitvi sodišča druge stopnje, ki je sprejelo svojo odločitev o predlagateljevi neutemeljenosti pritožbe. Zato po določbi 1. odst. 154. člena ZPP v zvezi z členoma 165 ZPP in 37 ZNP pritožbeni stroški upnika bremenijo njega samega.