Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 4. 2024 mladoletne otroke nasprotnih udeležencev postopka A. A., B. B. in C. C. namestilo v rejništvo k udeležencu ter A. A. in B. B. za čas obiskovanja šole namestilo v Strokovni zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec, medtem ko za vikende in praznike ter počitnice ostaneta v rejništvu pri udeležencu. Nasprotnima udeležencema je omejilo izvajanje starševske skrbi na področju zdravstvenega varstva, šolanja in preživljanja ter otroke v tem obsegu postavilo pod skrbništvo udeleženke. Odločilo je, da se stiki med otroci in nasprotnim udeležencem (očetom) ne izvajajo, ter uredilo stike med otroci in nasprotno udeleženko (mamo) tako, da potekajo vsako drugo soboto v mesecu od 11.00 do 14.00 v prisotnosti rejnika pri njem doma. Odločilo je tudi o plačilu preživnine, času trajanja izrečenih ukrepov in porazdelitvi stroškov. S sklepom z dne 7. 10. 2024 je sodišče prve stopnje nasprotnima udeležencema za vse tri otroke izvajanje starševske skrbi omejilo še na področju upravno-pravnih zadev in otroke tudi v tem obsegu postavilo pod skrbništvo udeleženke. S sklepom z dne 30. 1. 2025 je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 7. 10. 2024, ker slednja pritožbe ni podpisala.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbe nasprotnih udeležencev in potrdilo sklepe sodišča prve stopnje.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje sta nasprotna udeleženca vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavljata naslednja vprašanja: "1. Ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo, zlasti določbe 174. člena Družinskega zakonika (DZ) o odvzemu otroka, 156. člena DZ o načelu najmilejšega ukrepa in 157. člena DZ o ogroženosti otroka, ter načelo sorazmernosti (15. člen Ustave RS) v povezavi s pravico do družinskega življenja (53. in 54. člen Ustave RS, 8. člen EKČP), ko sta odločili o odvzemu otrok nasprotnima udeležencema kljub predloženim izvedenskim mnenjem (dr. Kodelja, dr. Pregelj, dr. Areh, dr. Vučko Miklavčič - PRILOGA 531. ki niso ugotavljala njune trajne in nepopravljive starševske nesposobnosti, temveč so dopuščala možnost izboljšanja ob ustrezni strokovni podpori, in ali je bila presoja ogroženosti otrok zadostna in pravilna v luči obsežne dokumentacije (PRILOGE 1-52), ki jo nasprotna udeleženca navajata kot dokaz svoje aktivne skrbi za otroke pred kritičnim obdobjem (vključno z vplivom epidemije COVID-19 - PRILOGA 1)?, 2. Ali je odločitev pritožbenega sodišča o popolni prepovedi stikov očeta z otroki in bistveni omejitvi stikov matere skladna s 142. členom DZ in 6. členom ZNP-1 ter načelom največje koristi otroka, kadar obstajajo konkretizirani očitki nasprotnih udeležencev o dolgotrajnem odtujevanju in indoktrimaciji otrok s strani rejnika (PRILOGA 32, PRILOGA 40, PRILOGA 47), sodišče pa teh očitkov ni ustrezno raziskalo in je svojo odločitev pretežno oprlo na trenutno izraženo (morebiti neavtentično) voljo otrok, ne da bi zadostno upoštevalo izvedensko mnenje (Kodelja - PRILOGA 50), ki dopušča postopno obnovo stikov, in navedbe staršev o izraženih željah otrok po stikih (PRILOGA 24)?, 3. Ali postopanje CSD" pri začetnem zbiranju informacij od mladoletnih otrok brez predhodne obvestitve in možnosti sodelovanja staršev (ob odsotnosti neposredne življenjske ogroženosti, kot naj bi izhajalo tudi iz sklepa sodnika Paplerja - PRILOGA 51), skupaj z napačno ugotovitvijo sodišča o tem, kdo je sprožil postopek (nasprotna udeleženca trdita, da Rok Kofol' — PRILOGA 13, PRILOGA 27, PRILOGA 44, ne pa otroci sami), predstavlja takšno bistveno kršitev določb postopka (8. točka drugega odstavka 339, člena ZPP v zvezi z 22. členom Ustave RS), ki je vplivala na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in zakonitost celotnega nadaljnjega postopka odvzema otrok, in ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo očitke glede teh začetnih postopkovnih nepravilnosti? In 4. Ali navedbe stranke o osebnih okoliščinah sodnika prvostopenjskega sodišča (domnevna odvisnost od CSD zaradi osebnih družinskih razmer — navedbe nasprotnega udeleženca Rudija Zvena v elektronskem sporočilu izbranemu odvetniku) predstavljajo okoliščine, ki objektivno vzbujajo upravičen dvom o njegovi nepristranskosti po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s 23. členom Ustave RS, in ali bi moralo pritožbeno sodišče (oziroma revizijsko sodišče po uradni dolžnosti) to upoštevati pri presoji zakonitosti postopka?"

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70/1-6, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.