Jedro

Če strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Ministrstva za kulturo številka 6110-305/2022-3340-2 z dne 20. 6. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila sofinanciranje tožnikovega projekta.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik kot prijavitelj na projektni razpis z oznako JPR-GUM-2022 podal vlogo za sofinanciranje kulturnega projekta. Njegova vloga je bila pravočasna in popolna, prijavitelj izpolnjuje pogoje za sodelovanje na razpisu. Vlogo je obravnavala in ocenila strokovna komisija za področje glasbenih umetnosti. V fazi strokovne presoje in ocenjevanja vloge so bili upoštevani kriteriji iz točke 8.4. razpisnega besedila. Kriteriji so ovrednoteni s točkami, pri posameznem kriteriju je navedena najvišja možna višina prejetih točk. Najvišje možno število vseh prejetih točk za projekt je 100. Skladno z 9. točko besedila razpisa se lahko financirajo projekti, ki prejmejo najmanj 81 točk.

3.Pri ocenjevanju in vrednotenju kulturnega projekta, prijavljenega na razpisnem podpodročju Glasbeno založništvo, je tožnik prejel 77 točk, in sicer po kriterijih: 1. Reference prijavitelja projekta v obdobju 2017-2021: 5 točk (od 10 možnih točk), 2. Glede na obseg in vsebino realno finančno ovrednoten in uravnotežen projekt: 9 točk (od 15 možnih točk), 3. Reference izvajalcev: 23 točk (od 30 možnih točk), 4. Kakovost in izrazna teža izdanega glasbenega dela: 30 točk (od 30 možnih točk), 5. Pomembnost projekta z vidika (mednarodne) promocije slovenske glasbene ustvarjalnosti: 10 točk (od 10 možnih točk), 6. Prijavitelj ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture: 0 točk (možnih 5 točk). V nadaljevanju je navedeno mnenje z obrazložitvijo vsebinskih razlogov strokovne komisije po posameznih kriterijih.

4.Strokovna komisija ni predlagala sofinanciranja projekta, saj prijavitelj ni bil ocenjen z najmanj 81 točkami. Zato je na podlagi 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in 15. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) ministrica za kulturo odločila, kot izhaja iz izreka te odločbe.

5.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da mu je bilo dodeljenih premalo točk v kriterijih "realno ovrednotena finančna struktura" ter "reference izvajalcev".

6.Pri kriteriju "realno ovrednotena finančna struktura" predlaga do 3 točke več. Kot argument na izjavo "glede na številčnost ljudi, ki so vključeni v projekt, je njihov honorar relativno majhen" sporoča, da vsi ne igrajo pri vseh skladbah. Zato so po njegovem mnenju sredstva, ki jih je namenil izvajalcem, primerna.

7.Pri kriteriju "reference izvajalcev" predlaga do 5 točk več glede na dodatne predstavljene reference nekaterih izvajalcev iz albuma. Pri tem navede svoje reference, reference C. C., D. D. in E. E.

8.V okviru kriterija pod 4. točko "kakovost in izrazna teža izdanega glasbenega dela" ter 5. točko "Pomembnost projekta (mednarodne) promocije slovenske glasbene ustvarjalnosti" je projekt dosegel največje možno število točk, te pa imajo z vidika umetnosti največjo težo. Predlaga, da se mu dodelijo vsaj 4 točke, ki so še potrebne za sofinanciranje. Tako bo projekt optimalno doprinesel k razvoju in širitvi slovenske kulture.

9.Toženka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe. Navedla je, da izpodbijana odločba obsega vse obvezne sestavne dele, tudi obrazložitev, iz katere nedvoumno izhaja, da je bila tožnikova vloga obravnavana v skladu s kriteriji, ki jih določa razpisna dokumentacija. Iz obrazložitve nedvoumno izhaja, kako je strokovna komisija vlogo ocenjevala. Glede tožbenih očitkov pod 2. kriterijem, kjer tožnik zavrača obrazložitev, toženka pojasni, da je ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja. Ta je vloge vseh prijaviteljev ocenjevala izključno po določenem postopku, na podlagi kriterijev, objavljenih v razpisu in na podlagi primerjav vlog vseh prijaviteljev na podlagi istih kriterijev. Presoja strokovne komisije po kriterijih iz razpisa in po katerih se vrednotijo projekti na področju umetnosti in ne na kateremkoli drugem področju, ki je lahko kvantitativno merljivo, je strokovno utemeljena in obrazložena v skladu s strokovnim poznavanjem področja. Toženka zavrača tudi tožbene očitke o ocenjevanju po 3. kriteriju, saj tožnik navaja dodatne reference, ki jih prvotno ni predložil vlogi. V tem primeru želi stranka spremeniti vlogo, kar ni mogoče. Toženka zavrača tudi tožbene navedbe, da bi bile dodatne točke dodeljene zaradi doseženih največjega možnega števila točk pri kriteriju 4 in 5. V razpisu namreč ni bilo navedeno, da bi imel posamezen kriterij določeno prednostno težo. Končno oceno vloge prijavitelja predstavlja seštevek točk po vseh kriterijih. Ker je bil tožnikov projekt ocenjen z 77 točkami, vstopni prag za sofinanciranje pa je bil 81 točk, strokovna komisija ni predlagala sofinanciranja tega projekta. Toženka pojasni še potek konkretnega postopka javnega razpisa in se sklicuje na stališča iz sodne prakse (v zadevah I U 178/2018-28 in I U 853/2017).

10.Tožba je utemeljena.

11.Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločitve toženke o zavrnitvi sofinanciranja tožnikovega projekta, izdane na podlagi tožnikove prijave na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju glasbenih umetnosti, ki jih bo v letu 2022 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (javni razpis z oznako JPR-GUM-2022; Uradni list RS, št. 38/2022 in spletna stran Ministrstva za kulturo).

12.ZUJIK ureja postopke javnega poziva in javnega razpisa v V. poglavju. V skladu s prvim odstavkom 102. člena ZUJIK se postopek za zbiranje predlogov javnih kulturnih programov in projektov, ki se financirajo iz javnih sredstev, lahko izvede kot javni razpis; ta se uporabi takrat, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje predlogov kulturnih programov ali projektov, financirajo pa se tisti programi oz. projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oz. ovrednoteni više (drugi odstavek 103. člena ZUJIK). Za strokovno presojo in ocenjevanje predlogov kulturnih programov in kulturnih projektov so pristojne komisije iz 20. člena tega zakona (105. člen ZUJIK). Vsebino besedila javnega razpisa določa 114. člen ZUJIK, med drugim mora besedilo objave javnega razpisa vsebovati umetniške, kulturnopolitične, strokovne in druge kriterije, po katerih se bo posamezen prijavljeni kulturni program ali projekt ocenjeval ali vrednotil. Postopek ocenjevanja in vrednotenja vlog določa 119. člen ZUJIK. Ta med drugim v četrtem odstavku pravi, da stranke ne morejo prisostvovati ocenjevanju in vrednotenju vlog ter sprejemanju poročil strokovnih komisij. V skladu s 120. členom ZUJIK minister na podlagi predloga strokovne komisije izda o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa. Minister lahko zavrne predlog komisije glede financiranja posameznega javnega kulturnega programa oziroma kulturnega projekta ter ga z utemeljitvijo vrne strokovni komisiji v ponovno presojo, ne more pa sprejeti drugačne odločitve, kot je predlagana v predlogu strokovne komisije. Minister lahko vrne javni kulturni program ali kulturni projekt v ponovno presojo samo enkrat.

13.Sodišče je v svoji praksi¹ že večkrat poudarilo, da so postopki javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev specifičen tip upravnega spora. Odločanje na podlagi javnega razpisa namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), temveč gre za odločanje o "drugi javnopravni stvari". To predvsem pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno in kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Po stališču sodne prakse je presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovnotehničnih vprašanjih pa zadržana v smislu, da se sodišče ne spušča v primernost strokovnotehnične plati odločitve. Tudi izpolnjevanje razpisnih kriterijev sodišče presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje tistih kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.²

14.Opisana zadržana presoja sodišča pa toženke ne odvezuje, da svoje odločitve ne obrazloži tako, da se stranka seznani z vsemi tistimi razlogi, ki so vplivali na odločitev. To za primer, kakršen je obravnavani, izhaja tudi iz specialnega predpisa, ki ureja obravnavano materijo, to je ZUJIK, saj ta v 100. členu glede vprašanj postopkov javnega razpisa, kolikor teh vprašanj ne ureja sam, napotuje na smiselno uporabo ZUP. Ta v prvem odstavku 214. člena določa, da mora obrazložitev odločbe vsebovati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.³ V nasprotnem primeru je to lahko razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je tožba dovoljena med drugim tudi zaradi bistvenih kršitev postopka.

15.Stališče, da se sodišče pri presoji zakonitosti dodeljevanja javnopravnih sredstev omejuje na preizkus materialnopravnih in procesnih vprašanj, ne preizkuša pa pravilnosti strokovne ocene, pa ne pomeni, da organ, ki odloča o dodeljevanju javnih sredstev, strokovne ocene ni dolžan vsebinsko obrazložiti, in sicer tudi, če gre za kriterij, ki po naravi stvari ne omogoča izključno objektivnega vrednotenja. Če namreč strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije.

16.Tožnik v (laični) tožbi nasprotuje oceni in ovrednotenju projekta s strani strokovne komisije, ki je povzeta tudi v izpodbijani odločbi, sporno je točkovanje po dveh kriterijih, in sicer "2. Glede na obseg in vsebino realno finančno ovrednoten in uravnotežen projekt" in "3. Reference izvajalcev".

17.Po kriteriju "2. Glede na obseg in vsebino realno finančno ovrednoten in uravnotežen projekt" je tožnikova prijava ocenjena z 9 točkami, kot "dobro" (točkovanje je bilo predvideno na način: 0 točk - neustrezno; 3 točke - pogojno sprejemljivo; 6 točk - delno ustrezno; 9 točk - dobro; 12 točk - zelo dobro; 15 točk - optimalno). Navedena ocena je v izpodbijani odločbi obrazložena s pojasnilom, da je projekt glede na razmerje med obsegom projekta in zaprošenim finančnim zneskom Ministrstva za kulturo dobro zasnovan. Velik delež je tudi lastnih sredstev in sredstev sponzorjev oziroma donatorjev. Zdi se, da je za tako veliko število sodelujočih glasbenikov njihov honorar relativno majhen, zato finančne konstrukcije ne moremo oceniti kot zelo dobre. To izpostavlja tudi tožnik, kar je razumeti kot očitek o napačni in pomanjkljivi obrazložitvi, ki ga toženka sicer zavrača. Sodišče po pregledu razlogov, ki jih vsebuje izpodbijana odločba, ugotavlja, da tožbenih ugovorov in s tem pravilnosti izpodbijane odločitve, ni mogoče v celoti preizkusiti.

18.Sodišče ugotavlja, da je vsebina 2. kriterija, torej realno finančno ovrednoten in uravnotežen projekt, v javnem razpisu določena s podkriteriji, ki so tam navedeni v oklepaju: višina deleža lastnih in pridobljenih sredstev, realna izvedljivost projekta glede na njegovo vsebinsko in finančno zasnovo. V 4. točki javnega razpisa, naslovljeni Opredelitev pojmov, pa je tudi splošno pojasnilo, kaj pomeni finančna uravnoteženost projekta (tj. uravnoteženost upravičenih stroškov projekta z njegovim obsegom in vsebino (zlasti glede cenovne primernosti in stroškovne učinkovitosti) ter da so prihodki enaki odhodkom. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožnikova prijava ni bila ocenjena v skladu s povzeto vsebino 2. kriterija. Svojo odločitev je oprla na mnenje glede števila sodelujočih glasbenikov in velikost njihovega honorarja, kar ne predstavlja podlage za ocenjevanje prijav po tem kriteriju. Ni pa toženka ugotavljala, ali (oziroma v kakšni meri) je prijavljeni projekt glede na obseg in vsebino realno finančno ovrednoten in uravnotežen, niti višine deleža lastnih in pridobljenih sredstev ne realne izvedljivosti, kot bi glede na določila javnega razpisa morala. Ker tega ni storila, njena obrazložitev ne zadosti standardu obrazložitve odločbe iz prvega odstavka 214. člena ZUP, izpodbijane odločbe pa v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

19.Po kriteriju "3. Reference izvajalcev, aktualen in kakovosten izbor avtorja, avtorskih skupin ter ostalih izvajalcev in podizvajalec projekta" je tožnikova prijava ocenjena s 23 točkami, kot "zelo referenčno" (od možnih 30 točk; po predvidenem načinu točkovanja: 0 točk - brez referenc; 7 točk - manj referenčno; 15 - referenčno; 23 - zelo referenčno; 30 - presežno). Navedena ocena je v izpodbijani odločbi obrazložena s pojasnilom, da "na albumu poleg avtorja, ki je hkrati tudi založnik, sodeluje veliko zelo referenčnih glasbenikov iz Slovenije in enajstih tujih držav; avtor raziskuje zvok in mešanje žanrov, od klasike in jazza do reggaeja, rocka in tradicionalnih godb". Po presoji sodišča je tako podana obrazložitev ocene povsem splošna in pavšalna, ni razvidno, kako navedene dejanske okoliščine zadostijo kriteriju, ali so in kako so upoštevane posamezne aktivnosti in dosežki izvajalcev, ki jih tožnik navaja v prijavi, kako konkretno so te vplivale na oceno tožnikove prijave. S takšnim besedilom, kot ga je uporabila toženka za dodeljeno število točk, bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število točk. Sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostne v smislu vsaj minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali sodni preizkus. Tudi v tem delu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je toženka storila bistveno kršitev določb postopka po sedmi točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

20.Ker obrazložitev izpodbijane odločbe ni v skladu z določbo 214. člena ZUP, kar predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki, da v zadevi ponovno odloči. Prvostopenjski organ mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vročena sodba, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

21.Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

22.Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

-------------------------------

1Prim. sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 45/2021 z dne 2. 3. 2022, sodbo Upravnega sodišča I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, sklep Vrhovnega sodišča X Ips 299/2014 z dne 18. 09. 2014, sklep Vrhovnega sodišča X Ips 305/2012 z dne 11. 12. 2013.

2Prim. sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010, sklep Vrhovnega sodišča X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, sodbo Upravnega sodišča I U 1601/2014 z dne 7. 4. 2015, sodbo Upravnega sodišča I U 1415/2014 z dne 30. 6. 2015, sodbo Upravnega sodišča I U 1540/2017 z dne 8. 5. 2018, sodbo Upravnega sodišča I U 1264/2013 z dne 6. 5. 2014 in druge.

3Da se 214. člen ZUP uporablja v postopkih presoje zakonitosti odločb, izdanih v postopkih dodeljevanja javnih sredstev na podlagi ZUJIK, izhaja tudi iz ustaljene prakse naslovnega sodišča, med drugim iz sodb I U 878/2017-27 z dne 19. 6. 2018, I U 758/2018-8 z dne 26. 2. 2019, II U 128/2018-13 z dne 6. 5. 2020, I U 569/2020-14 z dne 13. 7. 2021 in I U 937/2021-12 z dne 21. 3. 2023 in druge.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (2002) - ZUJIK - člen 100, 102, 102/1, 103, 120 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.