Jedro

Iz podatkov spisa izhaja, da predstavljata stečajno maso, ki je predmet izpodbijane delitve po končanem postopku osebnega stečaja, dve zarubljeni dolžnikovi pokojnini.

V primeru, če je stečajni dolžnik pridobil premoženje do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, se to premoženje v istem končanem postopku osebnega stečaja ne more več deliti po postopku, ki je predpisan v ZFPPIPP za razdelitev splošne oziroma posebne stečajne mase. Razlog je v tem, da je postopek končan, upravitelj kot organ postopka in zakoniti zastopnik dolžnika pa razrešen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep ter končni načrt poznejše splošne razdelitve z dne 14. 10. 2021 razveljavita.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. odločilo, da se opravi poznejša splošna razdelitev na podlagi končnega načrta poznejše splošne razdelitve z dne 14. 10. 2021, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper sklep se je pritožil A. A. Navedel je, da je bil stečajni postopek zoper A. A. pravnomočno končan s sklepom z dne 9. 2. 2021 in da je zato končni načrt delitve z dne 15. 10. 2021, na katerem temelji izpodbijani sklep o razdelitvi stečajne mase v višini 938,05 EUR, nezakonit. Vztrajal je tudi pri stališču, da ne ve, kaj predstavlja premoženje, ki je predmet delitve. Uveljavljal je kršitve človekovih pravic, Ustave RS in 27. člena Direktive EU 2019/1023 in pritožbenemu sodišču predlagal, da navedeni sklep v celoti razveljavi.

3. Na pritožbo se je izjavil stečajni upravitelj. Pojasnil je, da se je do pravnomočnosti sklepa o ustavitvi rubeža iz dveh pokojnin dolžnika dodatno oblikovala stečajna masa, za katero je bilo treba po navodilu sodišča pripraviti končni načrt delitve za 938,05 EUR ter da je delitev opravljena v skladu s stališčem Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu Cst 324/2021. Opozoril je še, da proti načrtu delitve lahko po 364. členu ZFPPIPP ugovarja le upnik in da po 366. členu ZFPPIPP lahko zoper sklep o delitvi pritožbo vloži le stranka postopka, kot jo opredeljuje 56. člen ZFPPIPP. Ker se v postopku osebnega stečaja, dolžnik kot stranka postopka, lahko pritoži le, če zakon za posamezen postopek tako določa, določba 366. člena ZFPPIPP pa ne dopušča pritožbe dolžniku zoper sklep o delitvi, je predlagal, da jo sodišče kot nedovoljeno zavrže. 4. Pritožba je dovoljena in utemeljena.

5. Stališča, ki jih je navedel upravitelj v zvezi z legitimacijo dolžnika in upnikov v postopku osebnega stečaja, bi bila lahko relevantna v primeru, če postopek osebnega stečaja zoper dolžnika v konkretnem primeru ne bi bil že pravnomočno končan. Določba 56. člena ZFPPIPP o strankah glavnega postopka se nanaša na primer odločanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti. Če pa je postopek osebnega stečaja nad dolžnikom že pravnomočno končan, za dejanja, opravljena po končanem postopku zaradi insolventnosti, določbe 56. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti, prav tako pa tudi ne določbe 366. člena ZFPPIPP. A. A. nima več statusa dolžnika v postopku osebnega stečaja. Ravno zato pa ima pravni interes za pritožbo zoper sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo v postopku osebnega stečaja nad njim že po pravnomočno končanem postopku osebnega stečaja.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločilo drugič. Prvič je izdalo sklep o poznejši splošni razdelitvi St 000/2010 z dne 16. 3. 2021, ki ga je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 324/2021 z dne 31. 8. 2021 na pritožbo dolžnika razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Iz razlogov navedenega sklepa izhaja napotek sodišču prve stopnje, da ugotovi znesek pokojnin, ki je bil dolžniku zarubljen po koncu postopka osebnega stečaja (in ki se dolžniku vrne) in znesek pokojnin, ki mu je bil zarubljen do konca postopka osebnega stečaja. Glede slednjega je zavzelo stališče, da je za njegovo delitev mogoče uporabiti določbo 3. točke šestega odstavka 380. člena ZFPPIPP.1

7. V ponovljenem postopku sodišče prve stopnje ni denarnega dobroimetja upnikom razdelilo s posebnim sklepom na podlagi določbe šestega odstavka 380. člena ZFPPIPP, pač pa je izdalo sklep o poznejši splošni razdelitvi in v razlogih sklepa navedlo, da je upravitelj v skladu s tretjim odstavkom 363. člena ZFPPIPP predložil sodišču posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev in načrt poznejše splošne razdelitve, ki ju je sodišče objavilo 22. 9. 2021, da noben upnik proti načrtu ni vložil ugovora ter da je zato upravitelj izdelal končni načrt poznejše splošne razdelitve, ki je sestavni del izreka tega sklepa (drugi odstavek v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP).

8. Pritožbeno sodišče je pri obravnavi pritožbe zoper izpodbijani sklep ponovno presojalo trditve pritožnika, da je nad njim postopek osebnega stečaja končan ter da je zato izpodbijani sklep nezakonit. 9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžniku v postopku osebnega stečaja obveznosti niso bile odpuščene. Sodišče prve stopnje je na podlagi končnega poročila stečajnega upravitelja (375. člen ZFPPIPP) nad dolžnikom postopek osebnega stečaja končalo s pravnomočnim sklepom St 000/2010 z dne 9. 2. 2021. Z istim sklepom je tudi razrešilo upravitelja in odločilo o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, ter da mora stečajni dolžnik upnikom plačati znesek neplačanih terjatev. Sodišče prve stopnje je torej izdalo sklep o končanju postopka osebnega stečaja nad dolžnikom (ki mu niso bile odpuščene obveznosti) na podlagi določbe 396. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja tudi izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev upnikov (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP).

10. Iz podatkov spisa izhaja, da predstavljata stečajno maso, ki je predmet izpodbijane delitve po končanem postopku osebnega stečaja, dve zarubljeni dolžnikovi pokojnini z dne 29. 12. 2020 in z dne 29. 1. 2021. Iz teh podatkov nesporno izhaja, da ne gre za vrnjen preveč plačan davek iz petega odstavka 380. člena. Zato pritožbeno sodišče v tem sklepu tudi ni pojasnjevalo, kako mora sodišče postopati po določbah petega in šestega odstavka 380. člena ZFPPIPP, kadar je stečajni upravitelj funkcije upravitelja že pravnomočno razrešen.

11. V primeru, če je stečajni dolžnik pridobil premoženje do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, se to premoženje v istem končanem postopku osebnega stečaja ne more več deliti po postopku, ki je predpisan v ZFPPIPP za razdelitev splošne oziroma posebne stečajne mase. Razlog je v tem, da je postopek končan, upravitelj kot organ postopka in zakoniti zastopnik dolžnika pa razrešen.

12. V skladu z določbo druge alineje 1. točke sedmega odstavka 383. člena ZFPPIPP se premoženje, ki ga je stečajni dolžnik pridobil do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, šteje za pozneje najdeno premoženje. Sredstva stečajne mase iz pokojnin, ki jih je stečajni dolžnik pridobil 29. 12. 2020 in 29. 1. 2021, so sredstva, ki jih je pridobil dolžnik do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka2. Zato se to dolžnikovo premoženje šteje za pozneje najdeno premoženje. Pozneje najdenega premoženja se v skladu z določbami ZFPPIPP ne deli v pravnomočno končanem postopku osebnega stečaja, kot je to zaradi zmotne uporabe materialnega prava storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom o poznejši splošni razdelitvi stečajne mase v končanem postopku osebnega stečaja nad dolžnikom. Ker predstavlja pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja tudi izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev upnikov (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP), imajo upniki, navedeni v sklepu o končanju postopka osebnega stečaja v konkretnem primeru tudi (edini) pravico predlagati postopek stečaja nad tem naknadno najdenim premoženjem (prvi in drugi odstavek 380. člen ZFPPIPP), oziroma takega predloga na sodišče tudi ne vložiti.

13. Ker sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje v končanem postopku osebnega stečaja ni pravilno uporabilo materialnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep in končni načrt razdelitve splošne stečajne mase, ki je sestavni del izreka sklepa, razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Določba šestega odstavka 380. člena ZFPPIPP določa, da mora sodišče v osmih dneh po prejemu nakazila iz petega odstavka tega člena (za preveč plačan davek) denarno dobroimetje razdeliti upnikom (v sorazmerju z višino njihovih terjatev, ki se upoštevajo pri delitvi v skladu z načrtom končne razdelitve). 2 Iz podatkov spisa - procesno dejanje 637 z dne 25. 2. 2021 izhaja, da je postopek pravnomočno končan.