Jedro

Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo nagrado za posvet s stranko (100 točk), za pregled listin (100 točk) in za poizvedbe na PP (50 točk). Gre za opravila, ki niso samostojna. Opravljena so bila v zvezi s sestavo odgovora na tožbo.

Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS strankam zagotavlja sodišče. Sodišča strankam omogočajo uporabo alternativnega reševanja sporov s sprejemom in uveljavitvijo programa sodišču pridružene mediacije (primerjaj 4. člen ZARSS). Vendar mediacija ni del pravdnega postopka. Slednji je zaradi postopka alternativnega reševanja spora prekinjen (tretji odstavek 206. člena ZPP), postopek alternativnega reševanja spora pa je samostojen. V njem navzočnost pooblaščencev strank na srečanjih in narokih ni obvezna (peti odstavek 16. člena ZARSS). Po splošni določbi drugega odstavka 18. člena ZMCGZ vsaka stranka nosi svoje stroške mediacije, če se niso drugače sporazumele. Skupne stroške mediacije pa nosijo stranke po enakih delih.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki 2 spremeni tako, da se znesek: „709,30 EUR“ pravilno glasi: „187 EUR“, v ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 115 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev obveznosti naprej.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe (točka I izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo stroške postopka tožene stranke v znesku 709,30 EUR.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sklep o stroških. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.1 Predlaga razveljavitev sklepa in plačilo pritožbenih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklep je neobrazložen. Toženi stranki so neutemeljeno in nezakonito priznani stroški: za posvet s stranko (100 točk) in za pregled listin (100 točk), ker ne gre za samostojno opravilo, ampak sta storitvi zajeti v sestavo odgovora na tožbo. V nasprotju z ZARSS2 so priznani vsi stroški v zvezi z mediacijskim postopkom (50 točk za soglasje za mediacijo, 200 točk za mediacijsko srečanje, 150 točk za trajanja srečanja in 50 točk za korespondenco z mediatorko). Neutemeljeno je priznan strošek za poizvedbe na PP (50 točk), ker so bili stroški nepotrebni, neizkazani in neobrazloženi. Vloge z dne 15. 3. 2022 ni, stroški zanjo so neutemeljeno priznani (50 točk), storitev ni bila opravljena. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni. Sklep je zadosti obrazložen, da ga je mogoče skupaj s stroškovnikom na redni številki 15 vsebinsko preizkusiti, kar nenazadnje dokazuje tudi pritožba, ki ga obrazloženo vsebinsko izpodbija.

5. Utemeljeni pa so pritožbeni očitki o nepravilni uporabi materialnega prava – Odvetniške tarife (OT3). Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno priznalo nagrado za posvet s stranko (100 točk), za pregled listin (100 točk) in za poizvedbe na PP (50 točk). Gre za opravila, ki niso samostojna. Opravljena so bila v zvezi s sestavo odgovora na tožbo. Po tarifni številki 39/1 OT lahko odvetnik obračuna posvete s stranko in preglede listin ter druge dopise in obvestila le, če gre za samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah. Tako se izkaže, da je sodišče napačno uporabilo tarifno številko 39 OT in toženi stranki neutemeljeno priznalo stroške zanje. Taka je tudi ustaljena sodna praksa.4

6. Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso stroški sodnega postopka5, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS strankam zagotavlja sodišče. Sodišča strankam omogočajo uporabo alternativnega reševanja sporov s sprejemom in uveljavitvijo programa sodišču pridružene mediacije (primerjaj 4. člen ZARSS). Vendar mediacija ni del pravdnega postopka. Slednji je zaradi postopka alternativnega reševanja spora prekinjen (tretji odstavek 206. člena ZPP), postopek alternativnega reševanja spora pa je samostojen. V njem navzočnost pooblaščencev strank na srečanjih in narokih ni obvezna (peti odstavek 16. člena ZARSS). Po splošni določbi drugega odstavka 18. člena Zakona o mediacijah v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ6) vsaka stranka nosi svoje stroške mediacije, če se niso drugače sporazumele. Skupne stroške mediacije pa nosijo stranke po enakih delih. V obravnavanem primeru ni bilo ne trditev ne dokazov, da bi se stranki sporazumeli za drugačen način plačila stroškov mediacijskega postopka. Zato ni nobene podlage, da bi morala tožeča stranka ob umiku tožbe v pravdnem postopku poleg pravdnih stroškov, toženi stranki povrniti tudi njene stroške mediacijskega postopka. Pritožbi je treba pritrditi, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo vse stroške v zvezi s postopkom mediacije (to je 50 točk za soglasje k mediaciji, 200 točk za mediacijsko srečanje, 150 točk za trajanje mediacijskega srečanja in 50 točk za korespondenco z mediatorko) – skupaj 450 točk. 7. Neutemeljena pa je pritožbena graja glede nagrade za vlogo na redni št. 15 (50 točk). Očitna pisna pomota v datumu vloge (navedba datuma prejema vloge – 15. 3. 2022 – namesto datuma sestave vloge – 11. 3. 2022) ni vplivala na pravilno ugotovitev dejanskega stanja in odmero nagrade. Gre za vlogo na redni številki 15, s katero se je tožena stranka izjavila o umiku tožbe in priglasila stroške postopka. Nagrada v višini 50 točk je odmerjena pravilno na podlagi tarifne številke 19/4 OT.

8. Pritožbi je bilo treba torej delno ugoditi in izpodbijano odločitev o stroških spremeniti. Tožena stranka je upravičena le do povračila pravdnih stroškov za odgovor na tožbo (200 točk po tarifni številki 19/1 OT), česar pritožba ne izpodbija, za vlogo na redni številki 15 (50 točk po tarifni številki 19/4 OT) in za materialne stroške v višini 2 % - 5 točk (tretji odstavek 11. člena OT) oziroma skupaj 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR ter 22 % DDV znašajo pravdni stroški tožene stranke 187 EUR in ne 709,30 EUR, kot je odmerilo sodišče prve stopnje. V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odmerjene stroške tožene stranke znižalo na 187 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep.

9. Ker je tožeča stranka s pritožbo skoraj v celoti uspela, ji mora tožena stranka povrniti pravdne stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP). Odmerjeni so po stroškovniku na pritožbi (list. št. 66 spisa). Nanašajo se na sestavo pritožbe (100 točk po tarifni številki 21/2 OT), 2 % materialne stroške ter 22 % DDV (skupaj za odvetniške stroške 74,66 EUR) in sodno takso (40,80 EUR). Skupni znesek 115 EUR mora tožena stranka povrniti v 15 dneh, sicer bo dolgovala tudi zakonske zamudne obresti, ki bodo tekle od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (378. člen OZ7 in načelno pravno mnenje VSS z dne 13. 12. 20068).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999. 2 Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov, Uradni list RS, št. 97/2009. 3 Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami. 4 Primerjaj sklep VSL I Cp 570/2019 z dne 12. 6. 2019 in v opombi št. 1 navedeno sodno prakso. 5 Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 83. 6 Uradni list RS, št. 56/2008. 7 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami. 8 Pravna mnenja 1/2006, stran 7.