Jedro

Izrek sodbe skladno z določilom tretjega odstavka 324. člena ZPP obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo, in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 319. člena ZPP). Iz navedenega določila izhaja, da mora sodišče odločiti o procesnem pobotnem ugovoru v izreku sodbe, če tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku tožeče stranke s svojo obstoječo, istovrstno in dospelo terjatvijo.

Tožena stranka v tem postopku ni podala procesnega pobotnega ugovora, temveč ugovor ugasle terjatve, saj je pavšalno zatrjevala obstoj sporazuma o pobotu. Zatrjevala je torej, da je terjatev tožeče stranke že pred tem postopkom prenehala zaradi pobota (materialnopravni pobot). Nadalje je sodišče prve stopnje pojasnilo, da za pobot v tem primeru niso podani v 311. členu OZ predpisani pogoji, saj ni vzajemnosti med vtoževano in pobotno terjatvijo. Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da terjatev tožeče stranke ni ugasnila.

Ker je tožena stranka med postopkom pred sodiščem zatrjevala, da je tožbeno terjatev izven pravde pobotala s svojo terjatvijo, je treba takšno izjavo obravnavati kot vsak drug ugovor ugasle pravice. Pri uspešnem sklicevanju na izvenpravdni pobot sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Če tožena stranka ne uspe dokazati obstoja pogojev za izvenpravdni pobot, sodišče tožbenemu zahtevku ugodi. V izreku pobotne terjatve in neuspešnega pobota ne omenja. Iz pojasnjenega izhaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko v izrek izpodbijane sodbe ni vneslo odločitve o neuspešnem pobotu. V tem primeru namreč ni bil podan procesni pobotni ugovor, o katerem bi skladno z določilom tretjega odstavka 324. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 319. člena ZPP sodišče moralo odločiti v izreku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 840,00 EUR s pripadki (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo 475,32 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke s pripadki (II. točka izreka). Presodilo je, da je tožena stranka za najem vozila na podlagi sklenjene najemne pogodbe dolžna tožeči stranki plačati vtoževani najemnini.

2. Proti izpodbijani sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo zaradi kršitve določil pravdnega postopka (prva točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).1 Trdila je, da je sodišče prve stopnje kršilo določila pravdnega postopka, ker o njenem pobotnem ugovoru ni odločilo v izreku sodbe in da ta kršitev vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da ugodi pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče je pri pregledu spisa in po vpogledu v evidenco AJPES ugotovilo, da je bila tožeča stranka A. A. s. p., 8. 3. 2013 izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije. Slednje ne vpliva na njene pravice in obveznosti iz obdobja pred tem, saj samostojni podjetnik skladno z določilom šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah2 ni pravna, pač pa fizična oseba, torej (prej in še vedno) tožeča stranka. Pritožbeno sodišče je zato le ustrezno spremenilo naziv tožeče stranke v uvodu obravnavane sodbe.

7. Izrek sodbe skladno z določilom tretjega odstavka 324. člena ZPP obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo, in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 319. člena ZPP). Iz navedenega določila izhaja, da mora sodišče odločiti o procesnem pobotnem ugovoru v izreku sodbe, če tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku tožeče stranke s svojo obstoječo, istovrstno in dospelo terjatvijo.

8. Sodišče prve stopnje se je do trditev tožene stranke o pobotu obširno opredelilo v točkah 11 do 21 obrazložitve. Pojasnilo je, da tožena stranka v tem postopku ni podala procesnega pobotnega ugovora, temveč ugovor ugasle terjatve, saj je pavšalno zatrjevala obstoj sporazuma o pobotu (15. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Zatrjevala je torej, da je terjatev tožeče stranke že pred tem postopkom prenehala zaradi pobota (materialnopravni pobot). Nadalje je sodišče prve stopnje pojasnilo, da za pobot v tem primeru niso podani v 311. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ)3 predpisani pogoji, saj ni vzajemnosti med vtoževano in pobotno terjatvijo.4 Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da terjatev tožeče stranke ni ugasnila. Tožena stranka navedenemu v pritožbi ni nasprotovala.

9. Ker je tožena stranka med postopkom pred sodiščem zatrjevala, da je tožbeno terjatev izven pravde pobotala s svojo terjatvijo, je treba takšno izjavo obravnavati kot vsak drug ugovor ugasle pravice. Pri uspešnem sklicevanju na izvenpravdni pobot sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Če tožena stranka ne uspe dokazati obstoja pogojev za izvenpravdni pobot, sodišče tožbenemu zahtevku ugodi. V izreku pobotne terjatve in neuspešnega pobota ne omenja.5 Iz pojasnjenega tako izhaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko v izrek izpodbijane sodbe ni vneslo odločitve o neuspešnem pobotu. V tem primeru namreč ni bi podan procesni pobotni ugovor, o katerem bi skladno z določilom tretjega odstavka 324. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 319. člena ZPP sodišče moralo odločiti v izreku.

10. Ker se odločbi VSL I Cp 2269/2019 in VSL I Cp 1139/2020 nanašata na procesni pobotni ugovor v tem primeru nista uporabljivi.

11. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 Ur. l. RS, št. 42/2006 in naslednji. 3 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji. 4 Iz določila 311. člena OZ izhaja, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. 5 Tadeja Zima Jenull, Materialno pravni in procesnopravni vidiki pobota, Pravosodni bilten (PB) št. 2/2017, str. 134 in VSL sklep II Cpg 1415/2015 z dne 15. 12. 2015.