Jedro

Po določbi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ se prednostno poplačajo terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom In 12/2015-88 z dne 22. 9. 2016 je sodišče prve stopnje sklenilo, da je upnica banka A. d.d. upravičena do povračila stroškov izvršilnega postopka v višini 164,99 EUR. Iz kupnine v višini 40.000,00 EUR se po pravnomočnosti tega sklepa poplačajo stroški izvršilnega postopka upnice banka B. d.d. v višini 61,80 EUR; upnice banke A. d.d. v višini 727,29 EUR, upnika A. d.o.o. v višini 471,04 EUR, nato se pa plača davek na promet nepremičnin v višini 784,31 EUR, nato pa še se poplača delno glavna terjatev upnice banke B. d.d. v višini 37.955,56 EUR. Sodišče prve stopnje je takšno odločitev sprejelo v skladu s 195. členom ZIZ, po katerem sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Sklep o izročitvi nepremičnine z dne 24. 6. 2016 je postal pravnomočen dne 24. 8. 2016. Sodišče je zato dne 22. 9. 2016 opravilo razdelitveni narok. Na tem naroku so priglasile svoje terjatve upnice banka B. d.d. in banka A. d.d., nato pa še tudi K. J., ki je uveljavljala prednostno preživninsko terjatev. Prav tako je upnik C. d.o.o. priglasil terjatev z dne 21. 9. 2016. Sodišče je samo odločilo o višini in vrstnem redu izpodbijanih terjatev, ker odločitev ni bila odvisna od spornih dejstev (prvi odstavek 202. člena ZIZ). Ugotovilo je namreč, da so terjatve bile že pravnomočno ugotovljene. Glede upnice - sedaj pritožnice K. J. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je le-ta priglasila prednostno preživninsko terjatev za obdobje od 1. 1. 1999 do 1. 2. 2010, na podlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ. Pri poplačilu prednostnih terjatev se prednostno poplačajo le tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo. Dolžnika sta sicer dolžna plačati preživninsko terjatev upnice K. J. na podlagi zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 30. 10. 2014, P 590/2014. Gre za terjatev v znesku 108.417,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2014 dalje. To pa pomeni, da je upničina terjatev zapadla v plačilo pred več kot enim letom pred izdajo sklepa o poplačilu, zato nima pravice do prednostnega poplačila. Ker tako sodišče prve stopnje ni moglo uporabiti določbe člena 197 ZIZ, je v nadaljevanju uporabilo določbe člena 198 ZIZ in ker je ugotovilo, da iz podatkov iz zemljiške knjige izhaja, da ima prvi vrstni red za poplačilo upnice banka B. d.d. (ID pravica zaznambe ...146 z učinkovanjem od 26. 2. 2015), je sodišče sklenilo, da se glede na preostali znesek kupnine, upnica banka B. d.d. poplača le delno in sicer v višini 37.955,56 EUR. K. J. tako ni bila uspešna z izpodbijanjem terjatev ostalih upnikov. Upnik je namreč lahko uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatev drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev pa se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice. Zato je odločeno kot izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnica K. J. iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Po mnenju pritožnice je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe člena 202 ZIZ, saj je upnica ugovarjala, da upnik banka A. d.d. sploh ni upnik napram dolžnici T. J. Sodišče je tako nepravilno odločilo ali je upnik banka A. sploh aktivno legitimirana v tem postopku. Sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni preverilo ali so upniki banka A. d.d., banka B. d.d. in C. d.o.o. zastavni upniki - imetniki pogodbenih hipotek. Izpodbijani sklep tako v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih. Ustavno sodišče je namreč z ustavno odločbo primerjalo koristi preživninskih upravičencev, ki presegajo korist iz naslova terjatev v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu, s težo posega v osebnostne pravice tistih upnikov, ki so imetniki pogodbenih hipotek. Le slednji so namreč po stališču Ustavnega sodišča imeli pravno dopustno pričakovanje glede poplačila njihovih terjatev, skladno z vrstnim redom ustanovitve pogodbenih hipotek v zemljiški knjigi. Sodišče bi verjetno v tem primeru moralo tudi presojati socialno in gospodarsko funkcijo preživnine. Vsakršen dolg iz naslova zakonite preživnine namreč pomeni, da je dolžnik oziroma preživninski zavezanec negospodarno ravnal s svojimi sredstvi oziroma prihodki, navedeno pa ne sme in ne more iti na škodo preživninskega upravičenca, ki sredstva preživnine dejansko potrebuje za preživetje. Tudi sicer je po mnenju upnice zakona v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ jasen in sicer, da omejitev poplačila terjatve iz naslova zakonite preživnine ne velja in se zato poplača za celotno dolgovano obdobje. Omejitev poplačila za obdobje od enega leta od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu se, tudi po gramatikalni razlagi nanaša le na terjatve iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje. Odločitev sodišča prve stopnje je zato napačna in predlaga, da se tej pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožbe so bile vročene nasprotnim strankam, ki nanje niso odgovorile.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da je v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ določeno, da se omejitev poplačila terjatve iz naslova zakonite preživnine nanaša na celotno dolgovano obdobje. O tem je že zavzelo stališče Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-47/2015. Iz izreka te odločbe pa jasno izhaja, da se točka 3 prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju razveljavi, kolikor ureja poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Tudi v obrazložitvi te odločbe je jasno izraženo stališče, da predstavlja priviligirano terjatev po tej določbi le terjatev iz zakonitega preživljanja, ki je nastala za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Sodišče prve stopnje sicer v tej zvezi nepravilno navaja, da se obdobje razteza na obdobje pred izdajo sklepa o poplačilu, vendar iz spisovnih podatkov izhaja, da je tudi sklep o izročitvi nepremičnine kupcu bil izdan po preteku enega leta od nastanka preživninske terjatve upnice, ki je nastala s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 30. 10. 2014; P 590/2014. Na podlagi te sodbe je dolžnica dolžna plačati upnici znesek 108.417,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2014 dalje. Navedeno pomeni, da je upničina terjatev zapadla v plačilo pred več kot enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi, zato upnica nima pravice do prednostnega poplačila po določbi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ. Takšen pravilni zaključek sodišča prve stopnje izhaja tudi iz drugih odločb, sprejetih v podobnih primerih(1), iz katerih izhaja, da se vse taksativno navedene terjatve iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, terjatve zapadle več kot eno leto nazaj, pa torej po času pridobitve zastavnih pravic - enako izhaja tudi iz sklepa VSL II Ip 3041/2015 z dne 7. 10. 2015. 6. Glede na obrazloženo je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je razdelilo kupnino po določbi prvega odstavka 198. člena ZIZ, saj ni moglo, glede na obrazloženo uporabiti določbo prvega odstavka 197. člena ZIZ. Po določbi prvega odstavka 198. člena ZIZ pa se po plačilu terjatve iz 197. člena tega zakona poplačajo terjatve, ki so zaznamovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. V tem primeru tudi iz odločbe Ustavnega sodišča ne izhaja, da so prednostno zavarovane le terjatve, ki so zavarovane s pogodbeno zastavno pravico. Pomembno je, da so terjatve zaznamovane z zastavno pravico in v konkretnem primeru je terjatev banke B. d.d. bila zavarovana z zastavno pravico kot je vse to ugotovilo sodišče prve stopnje.(2) Iz njih izhaja pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pride zato v poštev za delno poplačilo svoje terjatve upnik banka B. d.d., ki je imela prvi vrstni red za poplačilo (ID pravice/zaznambe ...146 z učinkom od 26. 2. 2015 in ostale).

7. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi zaključilo, da upnica K. J. ni uspela z izpodbijanjem terjatev ostalih upnikov in tudi ne za izpodbijane terjatve banke A. d.d. O pravnem položaju tega upnika je namreč že odločeno s sklepom 0006 In 40/2002 z dne 11. 12. 2015 (listovna št. 564-566 spisa).

8. Glede na obrazloženo se tako izkaže pritožba dolžnice za neutemeljeno in je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno materialnopravno odločitev in je pravilno uporabilo vse prej citirane določbe ZIZ; člen 197, člen 198 in 202 ZIZ. Sodišču prve stopnje se tudi niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP in določb ZIZ, na katere pa mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ, pritožbo te upnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.

Op. št. (1): Primerjaj sklep VSC I Ip 219/2016 z dne 21. 7. 2016. Op. št. (2): Glej zgodovinske zemljiškoknjižne izpiske za prodane nepremičnine parc. št. 243/1 k.o. ..., parc. št. 245/23 k.o. ... in parc. št. 245/24 k.o. ... .