Up-586/02 - 6

12. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 22. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 315/2002-2 z dne 4. 9. 2002 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 2167/2000-10 z dne 24. 1. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V obravnavanem primeru je bilo z odločbo Upravne enote Logatec št. 321-78/98 z dne 23. 2. 1999 odločeno, da kmetijsko gospodarstvo Tabor 27, katerega solastnik je pritožnik, ne izpolnjuje zakonskih pogojev za priznanje statusa zaščitene kmetije. Pritožnik se je pritožil, vendar je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano njegovo pritožbo z odločbo št. 465/046/99 z dne 24. 5. 1999 zavrnilo. Zoper navedeno pravnomočno odločbo Upravne enote Logatec je nato pritožnik vložil predlog za obnovo postopka, ki je bil s sklepom Upravne enote Logatec št. 321-78/98 z dne 19. 9. 2000 zavržen. Zoper to odločitev se je pritožil na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je z odločbo št. 46500/0046/99 z dne 26. 10. 2000 pritožbo zoper ta sklep zavrnilo. Tožnik je nato vložil tožbo na Upravno sodišče, ki jo je naslovil "Tožba na razveljavitev odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opr. št. 465/046/99 z dne 24. 5. 1999 in odločbe Upravne enote Logatec, opr. št. 321-78/98 z dne 23. 2. 1998".

2.Upravno sodišče je s sklepom št. U 2167/2000-10 z dne 24. 1. 2002 na podlagi 2. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS) pritožnikovo tožbo zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 465/046/99 z dne 24. 5. 1999 zavrglo kot prepozno. Pritožnik se je pritožil, vendar je Vrhovno sodišče s sklepom št. I Up 315/2002-2 z dne 4. 9. 2002 pritožbo pritožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep Upravnega sodišča.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi izpodbija navedena sklepa Upravnega in Vrhovnega sodišča. Zatrjuje kršitev 14. člena (enakost pred zakonom), 23. člena (pravica do sodnega varstva) in 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva). Navaja, da iz samih tožbenih navedb izhaja, da je dejansko izpodbijal odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 26. 10. 2000, s katero je Ministrstvo zavrnilo njegov predlog za obnovo postopka glede odločbe Upravne enote Logatec z dne 19. 9. 2000. Navaja, da je morda res malo nejasno napisal, kaj pravzaprav hoče s tožbo, vendar bi ga moralo prvostopno sodišče pred zavrženjem tožbe opozoriti na nesklepčnost zahtevka. Navaja da mu je jasno, da ne more izpodbijati odločbe iz leta 1999, zato naj bi tudi predlagal obnovo postopka glede te odločbe. Tako Upravno kot Vrhovno sodišče naj bi napačno razumeli zahtevo pritožnika, saj pritožnik s to tožbo ni izpodbijal odločbe z dne 23. 2. 1998 (pravilno 1999), pač pa odločbo z dne 26. 10. 2000, s katero je upravni organ zavrnil njegov predlog za obnovo postopka.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče preizkusi izpodbijano odločbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

5.Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, katerega predmet je bila presoja odločitve nižjega sodišča o zavrženju tožbe kot prepozne. Zato lahko Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic presoja le navedbe pritožnika v zvezi s to odločitvijo. Navedbe oziroma listine pritožnika, s katerimi dokazuje, da je bilo kmetijsko gospodarstvo Tabor 27 že leta 1997 določeno kot zaščitena kmetija, zato niso relevantne za presojo ustavne pritožbe zoper akte o zavrženju tožbe v upravnem sporu kot prepozne.

6.Očitek pritožnika o kršitvi 23. člena Ustave je neutemeljen. Pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave je ustavno procesno jamstvo, zato domnevne kršitve te pravice ni mogoče utemeljevati z navedbo, da naj bi bila izpodbijana sodna odločba po vsebini napačna. Zavrženje tožbe iz razloga, ker je bila vložena prepozno, kar predstavlja razlog za zavrženje v obravnavanem primeru, pa samo po sebi ne pomeni kršitve pravice iz 23. člena Ustave. Navedba pritožnika, da sta mu sodišči onemogočili pravico do sodnega varstva, ne drži. Pritožnik je zoper odločitev upravnega organa vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče obravnavalo, prav tako je Vrhovno sodišče obravnavalo njegovo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča.

7.Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi 25. člena Ustave.

Pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave po ustaljeni ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča ne zagotavlja več od pritožbe. To je imel pritožnik možnost vložiti in jo je tudi vložil.

8.Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), bi bilo glede na navedbe pritožnika lahko kršeno, če bi bila odločitev sodišč tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno. Vendar tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. Sklepa sta zadostno in prepričljivo obrazložena ter temeljita na zaključkih, ki so glede na pravilno razlago pravnih norm mogoči. Vrhovno sodišče je razumno pojasnilo, zakaj je Upravno sodišče upravičeno štelo, da je bila tožba vložena zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 465/046/99 z dne 24. 5. 1999 in ne zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 46500/0046/99 z dne 26. 10. 2000. Tudi po oceni Ustavnega sodišča iz vsebine tožbe ni mogoče sklepati, da bi bila vložena zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 46500/0046/99 z dne 26. 10. 2000.

9.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan