- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
UPRS Sodba I U 594/2025-26
ECLI:SI:UPRS:2025:I.U.594.2025.26 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite. V tovrstnih postopkih se je organ dol7ean seznaniti z navedbami stranke in jih ob kumulativnih pogojih dopustnosti in bistvenosti obravnavati, se do njih opredeliti ter jih ob odlo0ditvi obrazlo7eiti, in to ne samo navidezno ali pav61alno ali s "praznim" odgovorom.
To7enik ni navedel nobenih spremenjenih novih okoli610din, ki bi bistveno pove0devale verjetnost za priznanje mednarodne za610ite.
Izrek
To7eba se zavrne.
Obrazlo7eitev
Predhodni upravni postopki
1.Iz prilo7eenega upravnega spisa je razvidno, da je to7enik v Republiki Sloveniji predhodno vlo7eil dve pro1nji za mednarodno za61cito. Prvo pro1njo je vlo7eil 30. 8. 2021, upravni postopek je bil ustavljen s sklepom z dne 8. 9. 2021, saj je to7enik pred0dasno samovoljno zapustil azilni dom. Drugo pro1njo za mednarodno za61cito je to7enik vlo7eil 13. 5. 2024, po tem, ko je bil na podlagi Uredbe Dublin III1 v Slovenijo vrnjen iz Nem0dije. Tudi takrat je morala to7enka s sklepom z dne 29. 5. 2024 ustaviti upravni postopek, saj je to7enik ponovno pred0dasno samovoljno zapustil azilni dom v Republiki Sloveniji. Oba sklepa o ustavitvi upravnega postopka sta pravnomo0dna.
2.Dne 18. 3. 2025 je to7enik v Republiki Sloveniji vlo7eil prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne za61cite v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju zahtevek).
Izpodbijani sklep
3.Z izpodbijanim sklepom je to7enka na podlagi 0detrtega odstavka 65. 0lena Zakona o mednarodni za61citi (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgla to7nikov zahtevek (1. to0dka izreka) in sklenila, da bo o stro1kih postopka odlo0deno v lo0denem postopku (2. to0dka izreka).
4.Iz obrazlo7eitve izhaja, da je to7enik zahtevek vlo7il zato, ker naj bi v Franciji konec leta 2023 z njim obra0dunali bratje dekleta, s katerim je imel v Al7eiriji spolne odnose, 0feprav nista bila poro0dena. Tega novega dejstva, ki je obstajalo 7ee v 0dasu prej1njega postopka, ob vlo7eitvi druge pro1nje za mednarodno za61cito ni upal navesti, saj ga je bilo strah, po0dutil se je ogro7eenega. To7enke s svojimi izjavami glede tega dogodka in njegovega strahu v zvezi s tem ni prepri0dal. Menila, da to7nik ni izkazal, da je tega dogodka dejansko pri61lo, in da tega brez svoje krivde ni mogel uveljavljati 7ee v predhodnem upravnem postopku, zato je njegov zahtevek zavrgla.
Povzetek navedb strank v upravnem sporu
5.Zoper izpodbijani sklep je to7enik vlo7eil to7bo zaradi bistvenih kr61itev dolodb postopka, nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa oziroma podredno, da naj se zadeva po odpravi izpodbijanega akta vrne to7enki v ponoven postopek. Navaja, da se spolnih odnosov z dekletom, s katerim ni bil poro0den, sramuje. Ves 0das se je zavedal dru7benih sankcij za tovrstno dejanje in se jih je bal, zato je tudi zapustil izvorno dr7avo. Izrazito je anksiozen, njegova ravnanja niso na0drtovana in premi61ljena. To je razvidno tudi iz pro1enj za mednarodno za61cito, ko je izjavil, da ni imel ciljne dr7ave, da ne ve, zakaj je od1el iz Slovenije in da tudi ne ve, 0de bo po0akal na odlo0ditev o pro1nji za mednarodno za61cito. Tak61no brezciljno 7ivljenje je zna0dilno za visoko travmatizirane osebe, ki vse svoje zmo7enosti namenijo temu, da pre7ivijo, oziroma da zbe7eijo pred sicer realno nevarnostjo. Ves 0das se bal, da ga bodo bratje dekleta, ki ga je one0dastil, na61li. Ta njegov strah ga je vodil pri njegovih ravnanjih in vedenju, dodatno ga je prizadela okoli610dina, da policija v Al7eiriji ni odreagirala na njegovo prijavo. Bratje dekleta so ga izsledili v Franciji konec leta 2023 in ga 7eleli ubiti, prizadejali so mu resne telesne po61kodbe, bil je nezavesten. O tem 1e vedno te7ko govori, strah ga je, s pomo0djo prijateljev pa je to travmo predelal do te mere, da je lahko vlo7il zahtevek. Navaja, da se ne znajde in se po0duti ohromljenega od strahu. Ne ve ali ga bo Slovenija lahko za610itila, te7ko se zbere, jezika ne razume in je omejen na komunikacijo s pripadniki enake kulturne sredine.
6.To7enik navaja da je krvno ma10devanje v Tuniziji zaradi pre1u1tovanja one0dastenja ali podobnih deliktov 1e kako prisotno. Gre za splo1no znano dejstvo, ki ne potrebuje posebnega dokazovanja. To je razvidno iz navodil in priporo0dil Republike Slovenije lastnim dr7avljanom, ki so dostopna na spletu. Tunizija je muslimanska dr7ava, ki terja izrecno spo61tovanje lokalnih tradicij in obi0dajev.
7.Iz to7be tudi izhaja, da to7nik v upravnem postopku ni imel poobla10denca, zato v postopku ni mogel aktivno sodelovati, je prava neuka oseba, ki izvira iz tujega okolje in ne razume postopkov. Meni, da ga to7enka ni v zadostni meri seznanila z mo7nostjo, da ga bi v upravnem postopku zastopal poobla10denec, saj ga ni opozorila, da odsotnosti poobla10denca kasneje v postopku ni ve0j mogoe nadomestiti. To7nik je na njena vpra1anja odgovarjal tako, da ji je povedal 0dim manj, saj je bil v stresu zaradi psihi0dnih posledic napada.
8.Glede dokaznega gradiva ki bi ga moral predlo7iti, to7nik izpostavlja da te mo7nosti nima, saj bi se z vsakim stikom, kontaktom, iskanji in poizvedovanjem 1e bolj izpostavil napadalcem. Sodi610du predlaga, da pridobi mnenje izvedenca, ki naj pregleda njegove po61kodbe iz teh napadov in naj ga zasli61i.
9.V odgovoru na to7bo se to7enka sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa. Sodi610du predlaga, da to7bo kot neutemeljeno zavrne.
Dokazovanje
10.V dokaznem postopku je sodi610de pregledalo in prebralo listine prilo7enega upravnega spisa in listine v sodnem spisu A1-A2 ter B1. Navedene listine je v soglasju s strankama 1telo za prebrane in jih ni posebej na1tevalo. Zasli61alo je to7nika.
11.Zavrnilo je dokazne predloge to7nika za opravo poizvedb v bolnici v Franciji, postavitev izvedenca klini0dno-psiho61olo1ke ali psihiatri0dne stroke ter izvedenca ustrezne medicinske stroke. Zavrnilo je tudi vpogled v navodila oziroma priporo0dila Republike Slovenije glede Tunizije.
Materialno pravo
12.Glede ponovne pro1nje ZMZ-1 med drugim dolo0da, da lahko dr7avljan tretje dr7ave ali oseba brez dr7avljanstva, ki ji je bila pro1nja v Republiki Sloveniji 7e pravnomo0dno zavrnjena ali katere postopek je bil ustavljen zaradi umika in ne more vlo7iti nove pro1nje v skladu s tretjim odstavkom 50. 0lena tega zakona, vlo7i te1ko (ponovno) pro1njo le, 0de ob vlo7eitvi zahtevka iz prvega odstavka 65. 0lena tega zakona predlo7i nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno pove0dujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne za61cite (prvi odstavek 64. 0lena ZMZ-1). Novi dokazi ali dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odlo0ditve, lahko pa so obstajali 7ee v 0dasu prvega postopka, vendar jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. 0lena ZMZ-1). Ta oseba vlo7i pri pristojnem organu zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem sama predlo7i dokaze oziroma navede nova dejstva, ki opravi0dujejo nov postopek (prvi odstavek 65. 0lena ZMZ-1).
13.To7ba ni utemeljena.
14.Po presoji sodi610da je to7enka pravilno zavrgla to7nikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka. Zato se na podlagi drugega odstavka 71. 0lena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa, v zvezi s to7benimi navedbami pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.
15.Vrhovno sodi610de je 7e ve0dkrat sprejelo stali610de, da za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka veljajo posebne dolo0dbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na to7nika - prosilca, ki mora sam predlo7iti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno pove0dujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne za61cite.2, 3 Navedeno stali610de je bilo sicer sprejeto v 0dasu veljavnosti ZMZ, vendar pa so dolo0dbe tega zakona v bistvenih delih enake dolo0dbam ZMZ-1.4 Poleg tega je stali610de skladno s 36. uvodno izjavo Procesne direktive II5, iz katere je razvidno, da bi bila nesorazmerna zahteva, da dr7ave 0lanice izpeljejo nov celoten postopek, kadar prosilec poda naknadno pro1njo, ne da bi predlo7il nove dokaze ali navedbe. V vsakem primeru pa se je organ v tovrstnih postopkih dol7ean seznaniti z navedbami stranke in jih ob kumulativnih pogojih dopustnosti in bistvenosti obravnavati, se do njih opredeliti ter jih ob odlo0ditvi obrazlo7eiti, in to ne samo navidezno ali pav61alno ali s "praznim" odgovorom.6
16.V obravnavani zadevi ni sporno, da je dejstvo, s katerim to7nik utemeljuje svoj zahtevek (fizi0dni napad v Franciji) obstajalo 7ee v predhodnem postopku ter ob vlo7eitvi druge pro1nje za mednarodno za61cito ter da se to7nik takrat nanj ni skliceval. V zvezi s tem sodi610de ugotavlja, da je to7nik v prvi pro1nji za mednarodno za61cito z dne 30. 8. 2021, izjavil, da je izvorno dr7avo Al7eirijo zapustil decembra 2019. Takrat je navedel, da je od1el, ker v Al7eiriji kot Berber ni mogel 7eiveti, kot razlog za odhod je navedel rasizem. Pojasnil je, da ga je v Al7eiriji aprila 2017 napadla policija, ko se je tam udele7eval protestov za pravice Berberov. V drugi pro1nji za mednarodno za61cito z dne 13. 5. 2024 (torej po tem, ko naj bi se domnevni napad v Franciji 7ee zgodil) je to7nik navedel, da je Al7eirijo zapustil, ker so mu tam bratje dekleta, s katerim je imel spolne odnose, grozili s smrtjo in ga je dekletova dru7ina hotela ubiti. Do tega naj bi pri61lo leta 2019, dogodek je prijavil policiji, vendar se v zvezi s tem ni zgodilo ni0d. Dejal je, da uveljavlja enake razloge za mednarodno za61cito kot jih je navedel 7ee v prvi pro1nji za mednarodno za61cito in da k temu nima kaj dodati.
17.Sodi610de se strinja z ugotovitvijo to7enke, da to7nik v zahtevku ni navedel novih okoli610din, ki bi pove0devale verjetnost za priznanje mednarodne za61cite. V obeh pro1njah za mednarodno za61cito je to7nik navedel, da je izvorno dr7avo Al7eirijo zapustil 7e leta 2019, torej je imel spolne odnose z dekletom, s katerim ni bil poro0den, 1e preden je sploh kadarkoli zaprosil za azil. V to7bi je navedel, da se je ves 0das zavedal dru7benih sankcij za tovrstno dejanje, teh sankcij se je bal, zato je tudi zapustil izvorno dr7avo. 0ceprav je to7nik v Republiki Sloveniji vlo7il kar dve pro1nji za mednarodno za61cito in en zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, ni nikoli pojasnil tega svojega strahu, zlasti pa tudi ne tega, zakaj se sedaj, ko je v Republiki Sloveniji 7ee tretji0d, po0duti, dovolj varnega, da je o tem spregovoril.
18.Ne le, da to7nik ni izkazal, da je travmatiziran in da ga je strah zaradi zatrjevanega napada v Franciji, po presoji sodi610da to7nik ni izkazal niti tega, da je do tega fizi0dnega napada sploh pri61lo. V zvezi s tem sodi610de ugotavlja enako kot to7enka in sicer, da to7nik v zvezi s tem dogodkom ni predlo7il prav nobenega dokaza. Ko je vlo7il zahtevek, je ta dogodek opisal zelo na splo1no in skopo. Dejal je, da je do tega napada pri61lo konec leta 2023 v Franciji, da ne ve, kdo ga je napadel, saj so imeli napadalci zamaskirane obraze. Izjavil je, da so ta napad pla0dali dekletovi bratje, takrat je bil ranjen tudi po ustnici in glavi. Hoteli so ga napasti po obrazu, ker pa se je branil z levo roko, je bil ranjen tudi po roki. Padel je v nezavest in se zbudil v bolni61nici, kjer je ostal en dan, oskrbeli so mu rane in ga naslednji dan izpustili. To7nik je ob vlo7eitvi zahtevka izjavil, da je povedal zelo malo, da pa bo naslednji0d povedal "vse detajle in prinesel slike". Ko ga je uradna oseba zaprosila, naj dokazila 0dim prej posreduje pristojnemu organu in mu v zvezi s tem posredovala tudi elektronski naslov, je to7nik odgovoril "seveda" in potrdil, da je postopek v celoti razumel.
19.To7nik je torej ob vlo7eitvi zahtevka 18. 3. 2025 zagotovil, da bo predlo7il vsa dokazila, vendar pa tega vse do zaklju0dka sodnega postopka ni storil, 0deprav ga k predlo7eitvi teh dokazil ni pozvala le to7enka, temve0d je to v okviru upravnega spora storilo tudi sodi610de. Na naroku 16. 5. 2025 ga je pozvalo, naj v roku 15 dni predlo7i dokazilo, da je bil leta 2023 v Franciji v bolnici zaradi zatrjevanega dogodka in dokazilo iz bolnice o tem, kak61ne po61kodbe je takrat utrpel. To7nik teh dokazil v roku 15 dni sodi610du ni predlo7il, temve0d je sodi610de zaprosil za podalj61anje roka za predlo7itev teh listin. Sodi610de je njegovi pro1nji ugodilo in iz tega razloga narok za glavno obravnavo, ki ga je sprva razpisalo za 9. 6. 2025, predlo7ilo na 13. 6. 2025. To7nik teh dokaznih listin sodi610du ni predlo7il niti do 13. 6. 2025, v zvezi s tem je zasli61an le skopo izpovedal, da je prijatelja v Franciji zaprosil naj gre v bolni61nico po ta dokazila, vendar mu jih v bolnici niso 7eleli izro0diti, saj prijatelj ni imel to7nikovega pooblastila. Sodi610de to7nikove izpovedbe v zvezi s tem ni moglo sprejeti kot verjetne, saj je to7nik zasli61an na naroku 13. 6. 2025 izpovedal za katero bolnico v Parizu naj bi 61lo, potrdil pa je tudi, da ima preko mobilnega telefona dostop do svetovnega spleta in elektronske po61te. To7nik zasli61an ni uspel sodi610da prepri0dati o tem, zakaj sam (preko spleta ali po telefonu) ni opravil teh poizvedb v bolni61nici in pravo0dasno pridobil dokazil, na katere se opira.
Poleg tega se tožnikova izpovedba na naroku 13. 6. 2025 o zatrjevanem napadu glede bistvenih okoliščin ne sklada s tem, kar je tožnik o tem povedal ob vložitvi zahtevka 18. 3. 2025 (prim. 18. točko obrazložitve). Zaslišan na naroku je namreč izpovedal, da so ga napadli konec leta 2022 oziroma ob pričetku leta 2023 (torej kar eno leto prej kot je navedel ob vložitvi zahtevka). Na sodišču je opisal drugačen način napada kot ob vložitvi zahtevka. Izpovedal je, da so ga zabodli z nožem v hrbet. Ko mu je bilo na naroku predočeno, da je v upravnem postopku o napadu izpovedal drugače (prim. 18. točko obrazložitve), je odgovoril, da ve, da so ga napadli dekletovi bratje, saj je, preden je padel, videl kdo ga je zabodel (v upravnem postopku je tožnik v zvezi s tem povedal, da ni vedel, kdo ga je napadel, saj so bili napadalci zamaskirani). Na naroku je izpovedal, da je v francoski bolnici ostal le eno noč (čeprav so ga zabodli z nožem v hrbet), da mu niso izročili nobenih odpustnih dokumentov, temveč je dobil le recept za zdravilo in izvid slikanja, ki pa ga je izgubil. Upoštevaje tožnikovo nekonsistentno in neverodostojno izpoved sodišče ne more slediti njegovim trditvam, da je bil leta 2023 v Franciji žrtev napada s strani bratov dekleta, s katerim je imel v Alžiriji še pred decembrom 2019 spolne odnose, in s katerim ni bil poročen, da je v tem napadu utrpel hude poškodbe, da je zaradi tega dogodka že danes travmatiziran, ter da ga je to tako prestrašilo, da tega dogodka do marca 2025 ni upal omeniti uradnim osebam. Tožnik za to ni predložil nobenih listinskih dokazov, njegova izpovedba v zvezi s tem pa ni verodostojna in prepričljiva.
Po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da tožnik ni navedel nobenih spremenjenih novih okoliščin, ki bi bistveno povečevale verjetnost za priznanje mednarodne zaščite, kljub temu, da ga je uradna oseba ob vložitvi zahtevka izrecno opozorila, da mora bodisi predložiti takšne nove dokaze ali navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Seznanila ga je tudi s tem, da morajo novi dokazi ali dejstva nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka vendar jih tožnik zaradi upravičenih razlogov takrat ni uveljavljal. Ker tožnik takih dejstev ni navedel in ni predložil nobenih dokazov, sodišče ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja, saj v skladu s citiranim prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
Zato sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal tožnik in ni opravilo poizvedb v bolnici v Franciji, ni pridobilo izvedenskega mnenja izvedenca klinično-psihološke ali psihiatrične stroke ter izvedenca ustrezne medicinske stroke, ki bi opredelil način nastanka in resnost tožnikovih poškodb. Zavrnilo je tudi vpogled v navodila oziroma priporočila Republike Slovenije glede Tunizije. Tožnik namreč ne prihaja iz Tunizije, temveč iz Alžirije.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožnik v postopku pred toženko ni imel pooblaščenca, zato v njem ni mogel aktivno sodelovati. Kot je pravilno ugotovil že tožnik, ZMZ-1 obveznega zastopanja po pooblaščencu v postopkih pred toženko ne predvideva7. Iz zapisnika ob vložitvi zahtevka, ki je del upravnega spisa, izhaja, da je tožnik na vprašanje, ali bo prisoten njegov pooblaščenec, odgovoril da ne. Takoj na začetku postopka ga je uradna oseba natančno seznanila kdaj in v katerih okoliščinah se lahko vloži zahtevek za ponovni postopek. Ne le, da ga je opozorila na to, da mora navesti nova dejstva in nove dokaze. Izpostavila je tudi, da morajo biti ti takšni, da bistveno povečujejo verjetnost za priznanje mednarodne zaščite ter da bo sprejela tudi tista dejstva in dokaze, ki so sicer obstajali že v času prvega postopka, vendar jih tožnik takrat ni uveljavljal. Na jasen in razumljiv način ga je opozorila na njegovo dokazno breme. Pojasnila mu je, da je njegova dolžnost, da navede (nova) dejstva oziroma predloži (nove) dokaze ter da morajo biti njegove navedbe resnične, saj je kriva izpovedba kazniva. Tožnik je na 3. strani zapisnika izrecno izjavil, da je dana pojasnila razumel, nato pa na koncu potrdil, da je v celoti razumel "današnji postopek". Zapisnik mu je bil v celoti prebran v arabskem jeziku, tožnik nanj ni imel pripomb. Zato se tožbeni ugovor glede odsotnosti pooblaščenca ob vložitvi zahtevka izkaže za neutemeljenega. Tudi sicer tožnik ni pojasnil, kam meri z navedbo, da ga toženka glede prisotnosti pooblaščenca ni opozorila, da kasneje v postopku take odsotnosti ni več moč nadomestiti. Po vložitvi zahtevka je toženka izdala izpodbijani sklep, tožnik je zoper ta sklep sprožil upravni spor, v katerem pa ga zastopa svetovalka za begunce, ki je odvetnica.
Iz vseh zgoraj navedenih razlogov je odločitev tožene stranke pravilna, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.
-------------------------------
1Uredba EU št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)
2Tako na primer sodba I Up 41/2014 z dne 6. 2. 2014.
3Navedeno je skladno z razlogi sodbe I Up 172/2015 z dne 7. 10. 2015, v kateri je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito v izločitvi primerov, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oziroma ponovno odločanje v že odločeni stvari ali razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev (9. točka obrazložitve).
4Tudi prvi odstavek 57. člena ZMZ je med drugim določal, da mora oseba v zahtevku sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Ta zakonska določba je torej vsebinsko enaka citiranemu prvemu odstavku 65. člena ZMZ-1.
5Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev).
6Glej tudi Komentar ZUP, Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana 2020, 1. knjiga, str. 135, 16. točka.
7Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZMZ-1 daje svetovalec za begunce podporo in zagotavlja pravno pomoč v postopkih po tem zakonu na Upravnem sodišču in Vrhovnem sodišču.