Jedro

Tožeča stranka je proti tožencu vložila prepovedno tožbo, s katero je zahtevala prenehanje vznemirjanja na stvari, ki je v njeni lasti (42. člen zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - Ur. list SFRJ, št. 6/80). Podlaga za utemeljenost take tožbe je poleg samega dejstva vznemirjanja ali poseganja v stvar tudi dokazan obstoj lastninske pravice na stvari, v katero se posega.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi moral toženec opustiti vsako poseganje v lastninsko pravico, ki jo imata tožnika na nepremičnini parc. št. 127/1 stavbišče in dvorišče, vl. št... k.o..., zlasti pa odlaganje svojih stvari na tem zemljišču ter premikanje stvari, ki jih imata tožnika na njem. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno razveljavitev ter razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. V nasprotju s podatki spisa je ugotovitev izpodbijane sobe, na katerem zemljišču je stal traktor, ki ga je toženec premaknil. Če bi prvotno res stal na parceli št. 1098/3 k.o..., je bil premikan po parc. št. 127/1 iste k.o., ki je last tožeče stranke. Že v pravdi zaradi motenja posesti je bilo ugotovljeno, da tožnika uživata svoje zemljišče parc. št. 127/1 vse do ograje, ki omejuje parcelo toženca št. 1098/2. V nasprotju s tem sta nižji sodišči upoštevali mapno mejo, zanemarili pa vsa dokazila o uživalni meji. Zato je tudi na mestu sklepanje, da je toženec drva zložil v vsakem primeru na parc. št. 127/1, ne pa na svoje zemljišče, ki se nahaja na drugi strani postavljene ograje.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka je proti tožencu vložila prepovedno tožbo, s katero je zahtevala prenehanje vznemirjanja na stvari, ki je v njeni lasti (42. člen zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - Ur. list SFRJ, št. 6/80). Podlaga za utemeljenost take tožbe je poleg samega dejstva vznemirjanja ali poseganja v stvar tudi dokazan obstoj lastninske pravice na stvari, v katero se posega. Tožeča stranka je dokazovala, da ima v lasti parcelo št. 127 k.o... do lesene ograje, ki naj bi potekala ob meji s sosednjo toženčevo parcelo št. 1098/2 iste k.o.. Če bi to dokazala, bi ob sicer objektivno izkazanem "poseganju" (po tožencu izvršenem premikanju traktorja in odlaganju drv) mogel njen zahtevek biti utemeljen - če se odmisli morebitna služnostna obremenjenost spornih zemljišč. Vendar pa ocena izvedenih dokazov tožeči stranki ne daje prav. Rezultati ogleda na kraju samem z zaslišanjem sosedov pravdnih strank so nižji sodišči prepričali, "da leseni plot ne predstavlja ne mapne ne uživalne meje med parcelama 127/1 in 1098/2." Tožeča stranka ni dokazala, da je sporni svet uživala izključno sama, oziroma da je z uživanjem na njem lastninsko pravico priposestvovala.

Ob opisani dejanski in pravni presoji ne drži revizijski očitek, ki izpodbijani sodbi očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ker naj bi o premikanju traktorja navedla razloge, ki jih ni v spisu. Ravno iz podatkov spisa namreč sledi, da premikanje traktorja ni bilo izvedeno po parc. št. 127/1 (ogled na kraju samem), sodba sodišča prve stopnje pa ima o tem izrecno zapisane razloge. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v tej smeri torej pomeni polemiziranje z dokazno oceno, kar pa na revizijski stopnji ni dovoljeno (tretji odstavek 385. člena ZPP). Enaki razlogi obveljajo tudi glede revizijskega očitka, da je napačno ugotovljeno, kam je toženec zložil drva. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih izpodbijana sodba povzema, so bila zložena ob ograji na tistem zemljišču, glede katerega tožeča stranka svoje lastninske pravice ni dokazala.

Izpodbijani sodbi torej ni mogoče očitati niti v reviziji zatrjevanih nepravilnosti, niti napak, na katere mora revizijsko sodišče po določbi 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).