Odstranitev rezultatov iskanja, ki se nanašajo na soimenjaka

Datum

19.08.2026

Številka

07121-1/2026/825

Kategorije

Definicija OP, Mediji, Občutljivi OP / posebne vrste OP, Pravica do popravka, Pravica do izbrisa - pozabe, Svetovni splet

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da se ob iskanju vašega imena in priimka v spletnem iskalniku Google med rezultati prikazujejo članki in druge objave, ki se po vaših navedbah nanašajo na drugo osebo z enakim imenom in priimkom ter vsebujejo informacije o njeni kazenski preteklosti. Zaradi enakega imena in priimka lahko uporabniki iskalnika zmotno sklepajo, da se navedene vsebine nanašajo na vas. Zanima vas, ali lahko v takem primeru dosežete odstranitev povezav iz rezultatov iskanja ter kakšno pravno varstvo vam je na voljo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 - ZInfV-1 in 10/26 - ZP-1L; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.

Zgolj dejstvo, da imata dve osebi enako ime in priimek, še ne pomeni, da se vsi rezultati iskanja o eni osebi štejejo za osebne podatke druge. Da bi bilo mogoče šteti, da konkretni rezultat iskanja predstavlja tudi vaše osebne podatke, bi ta rezultat moral biti glede na svojo vsebino, namen ali učinek povezan tudi z vami.

2.

Obdelavo spletnega iskalnika je treba ločiti od izvorne objave. Morebitna deindeksacija pomeni odstranitev povezave iz rezultatov iskanja po določenem iskalnem nizu, ne pa tudi izbrisa članka na spletni strani, na katero ta povezava vodi.

3.

Morebitno zahtevo za popravek, izbris oziroma deindeksacijo je treba najprej nasloviti na upravljavca spletnega iskalnika (npr. Google) ter mu konkretno pojasniti, zakaj menite, da se sporni rezultati iskanja nanašajo tudi na vas, čeprav izvorne vsebine zadevajo drugo osebo z enakim imenom in priimkom. Nadaljnja pravna pot in varstvo je odvisna od okoliščin konkretnega primera in narave obdelave osebnih podatkov.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko v okviru nezavezujočega mnenja podaja le splošna pojasnila in izhodišča, ne more pa dokončno presojati zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov. Takšno presojo lahko IP opravi le v ustreznem nadzornem ali drugem upravnem postopku, ko so znane vse relevantne okoliščine konkretnega primera.

Za odgovor na vaše vprašanje je treba najprej pojasniti, kdaj je določeno informacijo mogoče šteti za osebni podatek posameznika in kakšno obdelavo pri prikazovanju zadetkov izvaja spletni iskalnik, nato pa ta izhodišča uporabiti za opisani primer soimenstva.

Pravice po Splošni uredbi, med drugim pravico do popravka in izbrisa, lahko posameznik uveljavlja le glede svojih osebnih podatkov.

Pri presoji zahtevkov posameznika je zato izhodiščno vprašanje, ali se obravnavana informacija nanj sploh nanaša in ali jo je mogoče šteti za njegov osebni podatek. Po 1. točki 4. člena Splošne uredbe je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Sodišče EU je v sodbi C-434/16, Nowak pojasnilo, da se informacija nanaša na posameznika, kadar je z njim povezana zaradi svoje vsebine, namena ali učinka (odstavka 34–35). Za presojo, ali gre za osebni podatek konkretnega posameznika, zato ni odločilno zgolj to, da informacija vsebuje njegovo ime oziroma drug identifikacijski podatek, temveč mora biti z njim tudi vsebinsko ali namensko povezana oziroma mora imeti za posameznika določen učinek.

Navedena izhodišča so posebej pomembna pri izzivu soimenstva.

Kadar isto ime in priimek označuje dve ali več oseb, rezultat, ki se dejansko nanaša na eno od njih, zgolj zaradi prikaza ob iskanju tega imena še ne pomeni osebnega podatka druge osebe.

Sama možnost, da uporabnik zaradi soimenstva napačno sklepa, na koga se vsebina nanaša, ne pomeni nujno, da upravljavec spletnega iskalnika obdeluje netočne osebne podatke drugega soimenjaka. Drugače bi bilo treba presojati primer, v katerem bi posamezni elementi prikaza, na primer naslov, izvleček, fotografija, povezovanje z drugimi podatki ali drug kontekst, ustvarjali povezavo med vami in informacijami o kazenski preteklosti druge osebe. Tedaj bi bilo treba najprej ugotoviti, ali se rezultat kot celota nanaša tudi na vas in zato pomeni obdelavo vaših osebnih podatkov, šele nato pa presojati točnost obravnavanih podatkov in morebitne druge obveznosti s področja varstva osebnih podatkov.

Ob tem je treba tudi razlikovati med izvorno spletno objavo in obdelavo, ki jo izvaja spletni iskalnik. Sodišče EU je v sodbi C-131/12, Google Spain že pojasnilo, da dejavnost iskalnika, ki informacije na spletnih straneh tretjih oseb najde, indeksira, začasno shrani in uporabnikom prikaže v obliki seznama rezultatov, predstavlja samostojno obdelavo osebnih podatkov, upravljavec iskalnika pa glede te obdelave nastopa kot samostojni upravljavec (zlasti odstavki 21, 23, 27 in 41; glede posebnega učinka iskanja po imenu tudi odstavki 35-38). Navedeno razlikovanje je pomembno tudi v vašem primeru, saj se vaše vprašanje nanaša predvsem na možnost odstranitve povezav, ki se prikažejo ob iskanju vašega imena in priimka, ne pa nujno tudi na odstranitev samih izvornih objav o soimenjaku. Deindeksacija namreč pomeni, da se določena povezava preneha prikazovati med rezultati iskanja na podlagi določenega imena oziroma iskalnega niza, medtem ko lahko izvorna vsebina še naprej ostane objavljena in dostopna na spletni strani izdajatelja. Na to razlikovanje opozarjajo tudi Smernice EDPB 5/2019 o pravici do pozabe pri spletnih iskalnikih in mnenje IP št. 07121-1/2025/356 z dne 20. 3. 2025.

Za dodatna pojasnila o obravnavanih temah, vam predlagamo, da si preberete tudi mnenje IP št. 07121-1/2025/356 z dne 20. 3. 2025, mnenje IP št. 07121-1/2026/341 z dne 10. 4. 2026 in mnenje IP št. 07121-1/2023/593 z dne 4. 5. 2023. Praktične informacije o odstranitvi iskalnih zadetkov so objavljene tudi na portalu IP Ti odločaš – Kako se odstranite iz Google zadetkov.

Ob ugotovitvi, da Google s konkretnim načinom prikaza iskalnega zadetka dejansko obdeluje vaše osebne podatke, bi bilo treba glede na okoliščine konkretnega primera nadalje presoditi pogoje za uveljavljanje pravice do popravka, izbrisa oziroma ugovora po 16., 17. in 21. členu Splošne uredbe. Pri zatrjevani netočnosti je pomembna zlasti sodba Sodišča EU v zadevi C-460/20, Google (zlasti odstavki 65-75), po kateri mora posameznik, ki zahteva deindeksacijo zaradi netočnosti informacij, predložiti upoštevne in zadostne dokaze, ki jih je od posameznika glede na okoliščine mogoče razumno zahtevati. Kadar iz takšnih dokazov očitno izhaja, da so informacije v celoti ali v delu, ki glede na celotno vsebino ni nepomemben, netočne, mora upravljavec iskalnika povezavo deindeksirati; zgolj zatrjevanje netočnosti pa za deindeksacijo ne zadošča.

Zadeva C-460/20 pa vendarle ni povsem primerljiva z vašim primerom, saj so se tam sporne informacije nanašale neposredno na vlagatelja. Pri vas je pred uporabo navedenih meril treba najprej ugotoviti, ali se konkretni rezultati iskanja zaradi načina prikaza sploh nanašajo (tudi) na vas. Ob pritrdilnem odgovoru bi bilo nato treba upoštevati še posebno naravo informacij o kazenskih postopkih oziroma obsodbah. Sodišče EU je v sodbi C-136/17, GC in drugi poudarilo, da je treba pri deindeksaciji takšnih informacij upoštevati zlasti naravo in težo dejanja, potek in izid postopka, pretečeni čas, vlogo posameznika v javnem življenju, interes javnosti ter vsebino in obliko objave in njene posledice za posameznika (zlasti odstavki 75-79, posebej 77-78).

Če glede na navedena izhodišča menite, da sporni rezultati iskanja pomenijo obdelavo vaših osebnih podatkov in da razpolagate z upoštevnimi in zadostnimi dokazi o njihovi netočnosti oziroma o drugih okoliščinah, ki bi lahko utemeljevale deindeksacijo, morate ustrezno zahtevo najprej nasloviti na upravljavca spletnega iskalnika (npr. Google LLC).

Google za takšne zahteve zagotavlja poseben spletni mehanizem za odstranitev rezultatov iskanja. V zahtevi je priporočljivo navesti konkretne spletne naslove (URL), iskalni niz in razloge za deindeksacijo ter priložiti posnetke rezultatov in podatke, s katerimi je mogoče izkazati, da ste druga oseba od soimenjaka, na katerega se vsebine nanašajo. Google v svojih pojasnilih navaja, da pri presoji evropskih zahtev za odstranitev rezultatov iskanja sodelujejo zaposleni družbe Google LLC. IP zato predlaga, da morebitno zahtevo vložite prek standardnega spletnega mehanizma, ki ga Google zagotavlja za takšne zahteve, s čimer bo ta usmerjena v njihov postopek obravnave zahtev za deindeksacijo. Več o obravnavi takšnih zahtev Google pojasnjuje v pogostih vprašanjih o zahtevah za odstranitev rezultatov iskanja.

Če Google zahtevi ne ugodi ali posameznika o ukrepanju na njegovo zahtevo ne obvesti brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zahteve (12. člen Splošne uredbe), lahko posameznik v skladu s 77. členom Splošne uredbe vloži pritožbo pri nadzornem organu države članice svojega običajnega prebivališča, kraja dela ali kraja domnevne kršitve. Posameznik s prebivališčem v Sloveniji lahko zato pritožbo vloži pri IP, morebitna vprašanja čezmejne pristojnosti in sodelovanja z drugimi nadzornimi organi pa se presojajo v konkretnem postopku.

Kot na kratko pojasnjeno zgoraj, je treba od obdelave, ki jo pri prikazovanju rezultatov iskanja izvaja spletni iskalnik, treba ločiti morebitno zahtevo za odstranitev ali spremembo same izvorne medijske objave. Kadar se osebni podatki v takšni objavi obdelujejo zaradi uresničevanja svobode izražanja in obveščanja, velja posebna ureditev iz 73. člena ZVOP-2, katere namen je uskladiti varstvo osebnih podatkov s pravico do svobode izražanja in obveščanja. 73. člen ZVOP-2 tako določa posebna pravila za obdelavo osebnih podatkov v okviru svobode izražanja, tretji odstavek tega člena pa določa, da uveljavljanje pravic posameznika glede takšnih obdelav zagotavljajo sodišča v skladu z zakoni, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo. Temu sledi tudi prvi odstavek 19. člena ZVOP-2, po katerem se pravice in drugi zahtevki iz 73. do 75. člena ZVOP-2 ne uveljavljajo v postopkih pred IP. Omenjeno razmejitev pristojnosti je Upravno sodišče potrdilo tudi v sodbi I U 549/2023-16 z dne 22. 9. 2025, (zlasti odstavka 10-11), v kateri je glede zahteve za izbris osebnih podatkov iz medijskega prispevka presodilo, da ne gre za upravno zadevo in da je posamezniku pravno varstvo zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti. Navedeno je pomembno zlasti tedaj, kadar posameznik poleg deindeksacije zadetka pri upravljavcu spletnega iskalnika zahteva tudi odstranitev ali spremembo same izvorne medijske objave pri upravljavcu, ki je to vsebino objavil (npr. pri konkretnem mediju).

IP sklepno poudarja, da Splošna uredba sama po sebi ne more biti podlaga za odstranitev spornih iskalnih zadetkov zgolj zaradi posledic soimenstva, če se pri konkretni presoji izkaže, da ti ne predstavljajo vaših osebnih podatkov.

Opisani položaj lahko kljub temu odpira druga pravna vprašanja, zlasti vprašanja varstva dobrega imena in drugih osebnostnih pravic, ki sodijo na področje civilnega prava. Med drugim 134. člen Obligacijskega zakonika ureja zahtevo za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic. Presoja, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za takšno civilnopravno varstvo, ni v pristojnosti IP.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil: Grega Rudolf, mag., svetovalec pooblaščenca za mednarodno sodelovanje

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka