Jedro

Instituta prepustitve stanovanja ni mogoče ožiti z izgovorom, da so žrtve nasilja iz stanovanja odšle ter jim zato stanovanja ni mogoče prepustiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani nasprotnemu udeležencu A. M. naložilo, da za obdobje treh mesecev prepusti predlagateljici, H. M., E. D. in J. M. v izključno uporabo stanovanje v izmeri 66 m2 na naslovu ... ter opusti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati takšno uporabo. Kar je zahtevala predlagateljica več, je zavrnilo ter odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

2. Nasprotna udeleženca zoper takšno odločitev vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju: ZPP). Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagateljice v celoti zavrne oziroma sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovni postopek prvostopenjskemu sodišču. V pritožbi izpostavljata, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo tovrstnega ukrepa (21. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini – v nadaljevanju: ZPND). Poudarjata, da se je predlagateljica že pred vložitvijo predloga izselila iz stanovanja na naslovu ... ter si poiskala drugo prebivališče pri svojih sorodnikih. Predlagateljica ima urejeno prebivališče in stanovanje, kjer živi skupaj s svojim otrokom, mladoletnim H. M. Nasprotna udeleženca želita še naprej živeti v tem stanovanju, pri čemer J. M. poudarja, da v stanovanju ne želi živeti brez očeta. Nasprotni udeleženec A. M. v pritožbi zatrjuje, da ni izvajal družinskega nasilja in da je treba upoštevati domnevo nedolžnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljen in z ničemer izkazan je pritožbeni očitek, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo ukrepa po 21. členu ZPND. Instituta prepustitve stanovanja namreč ni mogoče ožiti z izgovorom, da so žrtve nasilja iz stanovanja odšle ter jim zato stanovanja ni mogoče prepustiti. (2) Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je predlagateljica umaknila k teti le za nekaj dni, da pride k sebi, saj je bila čisto „zlomljena“. Iz stanovanja se ni izselila – v njem je pustila večino stvari. Iz razlogov sklepa pa tudi izhaja, da se je predlagateljica preselila k teti zaradi nasilja nasprotnega udeleženca, ki je vrh doseglo s posilstvom. Stanovanje, v katerem so prej skupaj živeli, tako še vedno ustreza pojmu skupnega stanovanja. Tega dejstvo, da se je predlagateljica iz stanovanja umaknila, ne more spremeniti.

5. Dejstvo, da v stanovanju živi tudi hčerka nasprotnega udeleženca J. M., ki se z nasprotnim udeležencem dobro razume, ne more imeti odločilnega vpliva na presojo v obravnavani zadevi, saj je J. M. že polnoletna oseba.

6. Neutemeljena in v nasprotju s predloženo sodbo in sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 6. 2012 so tudi pritožbena zatrjevanja nasprotnega udeleženca, da imata s predlagateljico sedaj urejena razmerja in da sta dogovorjena, da ne živita več v skupnem gospodinjstvu ter da ima nasprotna udeleženka možnost urejati svoja vprašanja glede prebivališča samostojno. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta s prej citirano sodbo in sodno poravnavo uredila vprašanja glede varstva in vzgoje mladoletnega H. M., stikov med mladoletnim H. M. in nasprotnim udeležencem ter vprašanje plačevanja preživnine; obenem pa je sodišče razvezalo njuno zakonsko zvezo, ki sta jo 24. 10. 1998 sklenila v kraju K. Iz citirane sodbe in sodne poravnave pa ne izhaja nikakršen dogovor o tem, da ne bosta več živela v skupnem gospodinjstvu.

7. V nasprotju s sklenjeno in prepričljivo dokazno oceno prvostopenjskega sodišča je tudi pritožbeno zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da ni izvajal družinskega nasilja. Osrednji in neposredni dokaz glede dejstev o nasilju nad predlagateljico je samo zaslišanje predlagateljice, pa tudi zaslišanje prič. Čeprav nobena od prič pri nasilju ni bila prisotna, pa so bile njihove izpovedbe pomembne z vidika ugotavljanja verodostojnosti izpovedbe predlagateljice. Dokazno gradivo je prvostopenjsko sodišče povezalo v sklenjeno in prepričljivo celoto. Vse listine, na katere se sklicujejo razlogi sodišča prve stopnje, prepričljivosti takšne dokazne ocene ničesar ne odvzamejo, kvečjemu dodajo k prepričljivosti svoj delež, zato je dokazna ocena sintetična in prepričljiva.

8. Ker pritožba ni utemeljena ter niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih pritožnika nista priglasila.

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami

(2) Primerjaj IV Cp 489/2010.