Jedro

Pri presoji upravičenosti tretjega do povračila stroškov ugovora od upnika bi sodišče moralo upoštevati vse znane mu okoliščine primera, tako okoliščine na strani tretjega kot tudi okoliščine na strani upnika, glavno vodilo pa bi mu moralo biti vprašanje, ali je upnik tretjemu stroške v zvezi z ugovorom povzročil neutemeljeno ali ne. Ali je bil ugovor tretjega (nujno) potreben (za izid postopka v zvezi z zarubljenim predmetom), tako za sprejem odločitve o stroških tretjega ni ključno pravno vprašanje.

Upnikova obveznost povračila stroškov tretjemu je določena le kot izjema in ne kot pravilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v 4. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo (1. točka izreka), razveljavilo rubež premičnin - to je osebnega vozila AUDI A6 (2. točka izreka), zavrglo ugovor tretjega J. Z. (3. točka izreka) in upniku naložilo, da mora tretjemu J. Z. v 8 dneh povrniti 68,85 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje (4. točka izreka).

2. Upnik je zoper ta sklep po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz pritožbenih navedb in končnega predloga je razvidno, da izpodbija le odločitev o stroških v 4. točki izreka. Poudarja, da iz uradnih evidenc izhaja, da je edina lastnica zarubljenega vozila dolžnica, ter da sam ni mogel vedeti, da je dolžnica v zakonski zvezi ter kdaj in na kakšen način je pridobila zarubljeno vozilo. Meni, da tretji ni dokazal navedb v ugovoru, da zarubljeno vozilo predstavlja skupno lastnino. Sodišču prve stopnje očita, da pri presoji ni upoštevalo, da so stroški nastali izključno zaradi ravnanja dolžnice, prav tako tudi ne, da je dolžnica po opravljenem rubežu dolg v celoti poravnala. Opozarja, da stroški tretjega niso nastali po krivdi upnika, temveč izključno po krivdi dolžnice. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da ga v 4. točki razveljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev o stroških tretjega s sklicevanjem na določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ in z zaključkom, da tretji ni izkazal nujnosti svojega ugovora, zaradi česar je ta ugovor upoštevalo kot dopis, ki pa ga je ocenilo kot nujno potrebnega zaradi seznanitve upnika s spornostjo rubeža vozila. Upniku je naložilo v plačilo naslednje stroške tretjega po 39. členu Odvetniške tarife: stroške za preglede spisov, listin in druge dokumentacije, stroške za posvet in stroške za obrazložen dopis.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Kljub sklicevanju na pravilno materialnopravno podlago (šesti odstavek 38. člen ZIZ) sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane odločitve dejansko ni navedlo razlogov, ki bi v konkretnem primeru utemeljevali uporabo navedene določbe, oziroma je celo navedlo razloge, ki uporabi te določbe nasprotujejo.

7. Sodišče prve stopnje namreč v razlogih izpodbijane odločitve ni obrazložilo, zakaj ocenjuje, da je upnik glede na okoliščine konkretnega primera tretjemu neutemeljeno povzročil stroške v zvezi z vloženim ugovorom (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Ugovor tretjega je ocenilo celo kot "ne-nujen" (kar bi smiselno lahko pomenilo le, da upnik tretjemu stroškov v zvezi z ugovorom ni povzročil neutemeljeno), po drugi strani pa je ta "ne-nujni" ugovor nato kar sámo štelo kot dopis (ki ga tretji dejansko ni podal) in ta dopis ocenilo kot nujno potreben zaradi seznanitve upnika s spornostjo rubeža vozila. Kakšna je zveza med nujnostjo obvestila tretjega upniku, da je opravljeni rubež sporen, in neutemeljeno povzročenimi stroški tretjega, sodišče prve stopnje nadalje ni pojasnilo in se o tem lahko le ugiba. Vsekakor pa je iz povzete obrazložitve razvidno, da se je sodišče prve stopnje opredelilo le do procesnega položaja in interesov tretjega (do tega, kakšno postopanje je bilo nujno z njegovega vidika), medtem ko je procesni položaj in interese upnika v tem postopku neutemeljeno prezrlo (kakšne informacije je imel o lastništvu zarubljenega predmeta, kdaj jih je pridobil in kako je v postopku ravnal). Pri presoji upravičenosti tretjega do povračila stroškov ugovora od upnika bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati vse znane mu okoliščine primera, tako okoliščine na strani tretjega kot tudi okoliščine na strani upnika, glavno vodilo pa bi mu moralo biti vprašanje, ali je upnik tretjemu stroške v zvezi z ugovorom povzročil neutemeljeno ali ne. Ali je bil ugovor tretjega (nujno) potreben (za izid postopka v zvezi z zarubljenim predmetom), tako za sprejem odločitve o stroških tretjega ni ključno pravno vprašanje.

8. Ker pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve zaradi odsotnosti popolnih, preverljivih in logičnih razlogov o vseh odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti, je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani 4. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena in 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno presodi, ali je tretji glede na vse znane okoliščine konkretnega primera upravičen do povračila stroškov svojega ugovora (ne pa dopisa), pri čemer naj ob odločanju o teh stroških uporabi krivdni princip (ne pa načelo (hipotetičnega) uspeha z ugovorom), upošteva pa naj tudi, da je upnikova obveznost povračila stroškov tretjemu (enako kot tudi obveznost tretjega povrniti stroške upniku) v 38. členu ZIZ določena le kot izjema in ne kot pravilo (v ta namen se je mogoče zgledovati tudi po nekaterih določbah ZPP, ki kot kriterij za odločitev o stroških postopka ne upoštevajo načela uspeha - kot npr. 156., 158. in 160. člen ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).