Jedro

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odpravila prvostopenjski sklep tako v ugodilnem kot tudi v zavrnilnem delu, čeprav se tožeča stranka zoper ugodilni del sklepa ni pritožila. S tem je tožena stranka kršila določbe 1. odstavka 247. člena in določbe 2. odstavka 253. člena ZUP, ta kršitev pa po presoji sodišča predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, saj je vplivala na pravilnost odločitve.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep županje Mestne občine A z dne 4.4.2002 se v prvi točki izreka odpravi in zadeva v tem obsegu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom v točki 1 ugodila pritožbi tožeče stranke zoper sklep organa prve stopnje z dne 25.2.2002, s katerim je ta med drugim v točkah I-A/36, 37 in 38 izreka odobril tožeči stranki sofinanciranje treh kulturnih projektov v skupni višini 3.500.000,00 SIT, v točkah II-A/89 do 104 izreka pa zavrnil sofinanciranje prijavljenih projektov, ter prvostopenjski sklep v navedenih točkah odpravila, v točki 2 pa odločila, da se tožeči stranki za leto 2002 dodelijo sredstva za najmanj dva projekta v višini 500.000,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je v pritožbenem postopku, po obravnavi in preveritvi pritožnikovih navedb ter ob strokovnem mnenju komisije za pregled ugovorov, ugotovila, da je izvedba prijavljenega programa tožeče stranke v interesu Mestne občine A. Z razpoložljivimi sredstvi naj se omogoči čim kvalitetnejša izvedba dveh scenskih projektov, toženi stranki pa se prepusti odločitev o tem, katerim projektom bo v okviru letnega programa namenila sredstva v višini 500.000,00 SIT.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilnosti pri izvajanju javnega razpisa in kršitev pravil postopka. V njej navaja, da v Javnem razpisu za sofinanciranje projektov/programov v MOL za leto 2002 (Uradni list RS, št. 101/01, v nadaljevanju: Javni razpis) ni navedeno, kolikšna sredstva so namenjena financiranju programov oziroma projektov ter da je bilo od razpisanih 1.240.858.173,00 SIT odobrenih in razdeljenih s prvostopenjskim sklepom 714.172.608,00 SIT. Pri razpisni vsoti je prišlo do napake, zaradi katere je bila tožeča stranka oškodovana za 54.003.081,00 SIT. Nadalje ugovarja kršitve 17., 18., 23., 24., 31. in 37. člena Odloka o financiranju kulturnih dejavnosti zasebnih pravnih oseb in posameznikov (Uradni list RS, št. 40/2001, v nadaljevanju: Odlok). Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo obsežno opisuje potek postopka ter navaja, da je bilo na podlagi pritožbe tožeči stranki dodeljenih še dodatnih 500.000,00 SIT. Meni, da je tožeča stranka s sklenitvijo pogodbe št. ... z dne 7.5.2002 priznala rezultate javnega razpisa, vključno s celotnim postopkom, ki ga v tožbi izpodbija. V zvezi s tožbenimi navedbami še dodaja, je bil predpisani postopek v celoti spoštovan, saj so bili vsi projekti pregledani s strani strokovnih skupin, ki so po opravljenih analizah predlagale toženi stranki izbor projektov. Strokovna menja o posameznih projektih so člani komisij podali v okviru svoje strokovne skupine in so dokumentirani v obliki zapisnikov. Nadalje navaja, da so bile rezervne liste določene, predlagatelji projektov pa so bili o tem pisno obveščeni. Tudi podatki o rezultatih javnega razpisa so bili objavljeni na medmrežnem naslovu od 27.2.2002 dalje. Glede roka za sprejem Pravilnika o metodologiji za določitev programskih in neprogramskih stroškov navaja, da se je iztekel 9.12.2001, objava javnega razpisa pa je bila odposlana na Uradni list RS 7.12.2001, torej še pred iztekom tega roka. Sicer pa tudi odsotnost metodologije ne pomeni, da je bil razpis izveden brez meril in kriterijev, saj je bilo upoštevanih sedem splošnih kriterijev, ki so bili sestavni del razpisne dokumentacije. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni prijavil. Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom ugodila pritožbi, odpravila prvostopenjski sklep v delu, ki se je nanašal na tožečo stranko (v točkah I-A/36 do 38 in II-A/89 do 104 izreka) ter tožeči stranki dodelila sredstva v višini 500.000,00 SIT. Kot je razvidno iz predloženih upravnih spisov, so bila tožeči stranki v točkah I-A/36 do 38 izreka prvostopenjskega sklepa dodeljena sredstva v višini 3.500.000,00 SIT za financiranje treh kulturnih projektov, v točkah II-A/89 do 104 pa je bilo sofinanciranje ostalih 16 projektov zavrnjeno. Iz pritožbe, ki jo je tožeča stranka vložila zoper prvostopenjski sklep, je razvidno, da je le-tega izpodbijala le v delu, v katerem je bilo sofinanciranje projektov zavrnjeno, torej v točkah II-A/89 do 104. Z izpodbijanim sklepom je tako tožena stranka kršila določbo 1. odstavka 247. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, ZUP), po kateri organ druge stopnje odločbo preizkusi v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, saj je v pritožbenem postopku odločala o delu sklepa prve stopnje, ki s pritožbo ni bil izpodbijan. Poleg tega je z odpravo sklepa prve stopnje v ugodilnem delu (točke I-A/36 do 38 izreka) nedovoljeno odločila v škodo tožeče stranke, saj niso bili podani razlogi iz 2. odstavka 253. člena ZUP (ob katerih je v pritožbenem postopku dopustno spremeniti odločbo v škodo pritožnika). Z odpravo prvostopenjskega sklepa pa je tožena stranka nenazadnje odpravila tudi podlago za sklenitev pogodbe o sofinanciranju kulturnega programa v obdobju od 2002 do 2004 št. ... (ki jo je sicer, kot izhaja iz spisne dokumentacije, sama podpisala 7. 5. 2002, tožeča stranka pa 9. 4. 2002). Navedeni kršitvi 247. in 253. člena ZUP po presoji sodišča predstavljata bistveni kršitvi pravil postopka, saj sta vplivali na pravilnost odločitve. Res je sicer, da tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki dodelila dodatnih 500.000,00 SIT, iz česar bi bilo moč razumeti, da prvostopenjskega sklepa v ugodilnem delu ni nameravala odpraviti, vendar pa je njena odločitev drugačna in po povedanem nezakonita, zgolj s pojasnjevanjem pa ugotovljenih kršitev ni mogoče sanirati.

Tožeča stranka v tožbi zatrjuje še druge nepravilnosti pri izvajanju javnega razpisa. Med drugim navaja, da strokovna komisija ni ocenila prispelih predlogov ter da ni podala pisnega predloga izbora programov, ki bi vseboval obrazložitev vsebinskih pogojev za predlog izbora ali zavrnitve. Tožeča stranka torej smiselno ugovarja vsebinsko neobrazloženost prvostopenjskega sklepa v njegovem zavrnilnem delu. Namen obrazložitve je seznaniti stranko z razlogi za odločitev (254. člen v zvezi z 214. členom ZUP) in ji s tem dati možnost učinkovitega pravnega sredstva (pritožbe), kadar se z odločitvijo ne strinja. Pravica do učinkovitega pravnega sredstva je temeljna človekova pravica, določena v ustavi, poleg tega pa je tudi eno izmed temeljnih načel splošnega upravnega postopka, ki ga je tožena stranka pri svojem odločanju dolžna upoštevati. Kot je razvidno iz upravnih spisov, je prvostopenjski organ v obrazložitvi sklepa zgolj pavšalno navedel, da sredstva predlagateljem projektov iz II. točke izreka niso bila dodeljena, "ker projekti ne ustrezajo pogojem in merilom za izbor, ker so vsebinsko neustrezni oziroma ker zaprošena sredstva občutno presegajo zmožnosti Mestne občine A kot sofinancerja". Taka obrazložitev po presoji sodišča pomanjkljivo seznani stranko z razlogi za zavrnitev njenega predloga ter ji onemogoča učinkovito uporabiti pravno sredstvo, kot je bilo opisano že zgoraj. Ker tožena stranka z izpodbijanim sklepom v okviru reševanja pritožbe navedenih nepravilnosti ni odpravila, je zato nezakonit tudi njen sklep.

Ni pa sodišče moglo pri odločanju upoštevati tožbenih trditev o tem, naj bi bila tožeča stranka pri razpisu zaradi napake oškodovana za 54.003,08 SIT, saj v upravnem sporu stranke novih dejstev ne smejo navajati, razen če te možnosti niso imele že med izdajo izpodbijanega akta (3. odstavek 14. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, ZUS), tega pa v tožbi tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti izkazala.

Ker po povedanem v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka, kršitve pa so vplivale oziroma mogle vplivati na pravilnost odločitve, je sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS tožbi ugodilo. Izpodbijani sklep je sodišče odpravilo le v prvi točki izreka, saj bi bilo odločanje o dodatno dodeljenih sredstvih v drugi točki izreka izpodbijanega sklepa v nasprotju z določbo 1. odstavka 38. člena ZUS. V odpravljenem delu je zadeva v skladu z 2. odstavkom 60. člena ZUS vrnjena toženi stranki v novo odločanje. Ta bo morala v ponovnem postopku odločiti o pritožbi tožeče stranke, ne da bi pri tem posegla v ugodilni del izreka (točke I-A/34 do 36) sklepa prve stopnje, saj ga pritožba ne izpodbija. Tožena stranka pa bo morala sklep tudi ustrezno obrazložiti ter v tem okviru navesti razloge za svojo odločitev.