Jedro

Predlagatelj mora s konkretnimi okoliščinami obrazložiti, kako dogodek po razglasitvi sodbe pred drugim (nižjestopenjskim) sodiščem vpliva na nepristransko odločanje pritožbenega sodiša v postopku obnove kazenskega postopka, sicer s predlogom za prenos krajevne pristojnosti ne more biti uspešen.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 10600/2010 z dne 24. 10. 2011, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 10600/2010 z dne 5. 7. 2012, je bila A. A. spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja po prvem odstavku 190. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Izrečena ji je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo zapora desetih mesecev in preizkusno dobo dveh let. Navedena obsodba je bila na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru I K 10600/2010 z dne 21. 6. 2016 izbrisana iz kazenske evidence.

2. Zagovornica A. A., odvetnica B. B., je dne 29. 12. 2016 pri Okrožnem sodišču v Mariboru podala zahtevo za obnovo kazenskega postopka, ki jo je zunajobravnavni senat s sklepom z dne 13. 7. 2017 zavrgel. Zunajobravnavni senat je presodil, da predlagan dokaz (zaslišanje C. K.) in dejstvo, da je bila priča Z. B. oproščena obtožbe za krivo izpovedbo v kazenskem postopku zoper A. A.., nista takšne narave, da bi se lahko dovolila obnova kazenskega postopka in na tej podlagi dosegla oprostitev A. A. 3. Zoper sklep zunajobravnavnega senata o zavrženju zahteve za obnovo postopka je zagovornica vložila pritožbo, skupaj s predlogom za prenos krajevne pristojnosti. V predlogu zagovornica navaja okoliščine, ki da vzbujajo utemeljen dvom v objektivno nepristranskost Višjega sodišča v Mariboru, ki bi odločalo o pritožbi zoper sklep zunajobravnavnega senata. Zagovornica izhaja iz dogodka ob razglasitvi prvostopenjske sodbe, ko je razpravljajoča sodnica od oškodovanke prejela šopek rož. Zaradi tega je zagovornica vložila zoper razpravljajočo sodnico predlog za uvedbo disciplinskega postopka, sedem sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru pa je nato zoper zagovornico zahtevalo uvedbo disciplinskega postopka. Na tej podlagi meni, da je njeno postopanje zoper razpravljajočo sodnico predmet vsesplošne razprave med sodniki Okrožnega sodišča v Mariboru in gre za očitno pristranski negativni osebni odnos do nje. Zagovornica predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljuje tudi z dejstvom, da je prof. dr. C. C. višji sodnik, kazenska zadeva pa je bila zaradi izjemne občutljivosti in medijske izpostavljenosti po vsej verjetnosti tudi predmet razprave pred Višjim sodiščem v Mariboru. Glede na zapisano predlaga, da Vrhovno sodišče določi drugo krajevno pristojno (višje) sodišče, ki bo odločalo o pritožbi zoper sklep zunajobravnavnega senata, saj so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega sojenja pred Višjim sodiščem v Mariboru.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in druge). Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča v predlogu navedene okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti z Višjega sodišča v Mariboru. Zagovornica svoj predlog utemeljuje z okoliščinami in dogodkom na Okrožnem sodišču v Mariboru, ko je oškodovanka po razglasitvi prvostopenjske sodbe izročila razpravljajoči sodnici šopek rož. O enakem vprašanju je Vrhovno sodišče že odločalo v fazi vložitve pritožbe zoper sodbo, ko je na podlagi istega dogodka zagovornica predlagala prenos krajevne pristojnosti z Višjega sodišča v Mariboru. Vrhovno sodišče je s sklepom z dne 1. 3. 2012 ocenilo, da razpravljajoča sodnica na oškodovankino gesto, ki je bila zanjo očitno nepričakovana, ni imela nobenega vpliva, niti je ni vzpodbudila, zato v njenem ravnanju ni videti pristranskosti, ki bi lahko kakorkoli vplivala na poštenost postopka, ki je bil na sodišču prve stopnje že končan. Zagovornica tudi ni z nobeno konkretno okoliščino utemeljila dvoma v objektivno nepristranskost Višjega sodišča v Mariboru, zato je Vrhovno sodišče njen predlog zavrnilo.

6. Ob odsotnosti vsebinsko novih razlogov zagovornica ponovno na pavšalni ravni navaja okoliščine, ki naj bi kazale na negativen odnos sodnikov Višjega sodišča v Mariboru do nje, s čimer naj bi bil okrnjen videz nepristranskosti, pri tem pa ne pojasni, kako naj bi dogodek, ki se je zgodil po razglasitvi sodbe pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, lahko vplival na nepristransko odločanje Višjega sodišča v Mariboru v postopku obnove kazenskega postopka. Njeno z ničemer podkrepljeno sklepanje, da je bilo postopanje zagovornice predmet vsesplošne razprave med sodniki Okrožnega sodišča v Mariboru, ne more vzbuditi dvoma o videzu nepristranskosti Višjega sodišča v Mariboru. Zagovornica predloga tudi ne more uspešno utemeljiti s posplošenim zatrjevanjem, da so sodniki Okrožnega sodišča v Mariboru do nje izoblikovali negativen in s tem pristranski odnos, saj s tem izkazuje le, da omenjenemu sodišču ne zaupa. Takšno utemeljevanje predloga po ustaljeni sodni praksi[1](#sdfootnote1sym) predstavlja zgolj subjektivno prepričanje zagovornice, da ji na pristojnem sodišču ni omogočeno nepristransko sojenje, kar ne opravičuje izjemnosti uporabe instituta prenosa krajevne pristojnosti. Takšno subjektivno prepričanje pa zagovornica neargumentirano podaja tudi v zvezi z odločanjem pritožbenega sodišča. Iz njenega predloga namreč ni mogoče razbrati, ali in na kakšen način naj bi zatrjevani pristranski negativni odnos sodnikov prvostopenjskega sodišča lahko vplival na nepristransko sojenje pred višjim sodiščem, zato s takšnimi navedbami ne more utemeljiti prenosa krajevne pristojnosti z Višjega sodišča v Mariboru.

7. Na podlagi Letnega razporeda sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru in Letnega razporeda sodnikov Višjega sodišča v Mariboru (oboje dostopno na internetni strani Okrožnega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Mariboru) je razvidno, da prof. dr. C. C. opravlja sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v Mariboru v nazivu višjega sodnika. To pomeni, da ni sodnik kazenskega oddelka na Višjem sodišču v Mariboru, zunajobravnavnemu senatu, ki je zavrgel zagovorničino zahtevo za obnovo kazenskega postopka, pa je predsedoval v skladu z Letnim razporedom dela sodnic in sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru. Zato takšne zagovorničine navedbe, ki nimajo niti opore v podatkih kazenskega spisa oziroma letnega razporeda, tudi ne morejo omajati videza nepristranskosti Višjega sodišča v Mariboru. Za dvom v zunanji videz nepristranskosti pa ne zadošča niti dejstvo, da gre v konkretnem primeru za medijsko odmevno zadevo, saj takšna okoliščina, sama po sebi, ne da bi zagovornica utemeljila povezavo odmevnosti primera s strokovnim odločanjem sodnikov Višjega sodišča v Mariboru (ki so zavezani soditi po ustavi in zakonih in drugo na njih ne sme vplivati), ne more biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti.

8. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da razlogi, ki jih v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja zagovornica, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi po prvem odstavku 35. člena ZKP, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti, zato je njen predlog zavrnilo.

[1](#sdfootnote1anc)Sklepi Vrhovnega sodišča RS I Kr 25/2006 z dne 15. 6. 2006, I Kr 25261/2010 z dne 17. 3. 2015, I Kr 12730/2009 z dne 7. 5. 2015 in številni drugi.