Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti,gre namreč za spor o statusu zaščitene kmetije, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revident) po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Domžale z dne 10. 12. 2007 in sklep Upravne enote Domžale z dne 19. 1. 2008, v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 17. 3. 2008. Prvostopni organ je z navedeno odločbo odločil, da kmetijska gospodarska enota, ki jo sestavljajo nepremičnine, navedene v odločbi, ne izpolnjuje pogojev za določitev zaščitene kmetije iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. S sklepom z dne 29. 1. 2008 je prvostopni organ popravil očitno pisno napako v odločbi z dne 10. 12. 2007. Drugostopenjski organ je z navedeno odločbo pritožbo revidentov zavrnil. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme v izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v sklepu Up 858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Revident v reviziji navaja, da je sodišče odločilo o pravnem položaju celotne kmetije, kar pomeni, da gre za spor, ki se nanaša na pravico, ki presega zakonsko mejo 20.000,00 EUR. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Prvostopenjski upravni organ je namreč v izreku izpodbijane odločbe odločil o statusu kmetije. Te navedbe v reviziji še niso razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 707/2008, X Ips 441/2007, X Ips 611/2008) in glede na določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 372/2009, X Ips 152/2008, X Ips 364/2007) in glede na določbe četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Revident v reviziji navaja le, da je sodišče odločalo o vprašanju uporabe 2. in 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki predstavlja pomembno pravno vprašanje, saj se preko njega uresničuje ustavna pravica do socialne in ekološke funkcije lastnine. Samo s takšno pavšalno navedbo revident po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena v izkazanosti izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Revizija je skladno s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu zelo hude posledice za stranko.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s pavšalnimi navedbami, da ima odločitev o statusu kmetije tudi izredno hude materialne ter socialne posledice za revidenta, saj ta že več desetletij obdeluje in razvija kmetijo ter iz dela na kmetiji pridobiva pomemben vir dohodka za preživljanje, tako da bi izguba statusa zaščitene kmetije in s tem povezana fizična razdelitev kmetije revidentu odvzela možnost dela na kmetiji in s tem tudi preživljanja, ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena (4. točka tega sklepa), saj svojih navedb ni konkretiziral in v ničemer izkazal. Zato po presoji Vrhovnega sodišča tudi izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.

11. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K 2. točki

12. Vrhovno sodišče je odločilo tudi o stroških revidenta na podlagi določb prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 165. člena ZPP ter primerni uporabi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, in sicer, da revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka, ker z revizijo ni uspel.