7. 9. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Metke Černelč, Ljubljana, in Marinke Orel, Ankaran, na seji 7. septembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o zazidalnem načrtu Hrastje v Ribnici R7 – S11 (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/90, ter Uradni list RS, št. 44/98, 21/01, 111/08 in 30/23), kolikor se nanaša na zemljišči s parcelnima številkama 2225 in 2226/33, obe k. o. Gorenja vas, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnici izpodbijata Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Hrastje v Ribnici R7 – S11 (Uradni list RS, št. 30/23 – v nadaljevanju Odlok). Občini Ribnica (v nadaljevanju Občina) očitata, da je Odlok sprejela brez njune vednosti in brez njunega soglasja. Občina naj bi na njunem zemljišču s parc. št. 2226/33, k. o. Gorenja vas, načrtovala stanovanjske objekte, opravila geodetske meritve in izvedla parcelacijo ter s tem posegla v njuno lastnino. Njuno zemljišče s parc. št. 2225, k. o. Gorenja vas, pa naj bi Občina spremenila iz gradbene parcele za gradnjo stanovanjske hiše v "zelene površine" ter s tem ukinila predhodno že dodeljeno pravico gradnje individualne stanovanjske hiše. Ustavnemu sodišču predlagata, naj Odlok razveljavi, v delu, v katerem se ta nanaša na zemljišče s parc. št. 2225, k. o. Gorenja vas, pa odpravi. Z vlogo z dne 15. 6. 2023 in njeno dopolnitvijo z dne 26. 6. 2023 sta pobudnici Ustavnemu sodišču predlagali, naj do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega dela Odloka, ker naj bi Občina kljub njunim opozorilom nadaljevala postopke priprave projektne dokumentacije.

2.Pobudnici izpodbijata Odlok, s katerim je Občina spremenila in dopolnila Odlok o zazidalnem načrtu Hrastje v Ribnici R7 – S11 (v nadaljevanju Zazidalni načrt). Ustavno sodišče je zato štelo, da pobudnici izpodbijata Zazidalni načrt, kolikor se ta nanaša na njuni zemljišči s parc. št. 2225 in 2226/33, obe k. o. Gorenja vas.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Iz pobudi priloženih listin izhaja, da Občina na delu zemljišča s parc. št. 2226/33, k. o. Gorenja vas, načrtuje javno cesto. Pobudnici svoj pravni interes v tem delu utemeljujeta z navedbami, da je Občina na tem zemljišču brez njune vednosti in soglasja med drugim opravila geodetske meritve in izvedla parcelacijo, vendar pa že iz priloženega vabila, s katerim sta bili pobudnici v postopku ureditve meje parcele in parcelacije povabljeni na mejno obravnavo dne 10. 7. 2023, izhaja nasprotno. Zazidalni načrt v izpodbijanem delu tudi ne učinkuje neposredno. Za izvedbo načrtovane gradnje javne poti oziroma ceste bo moral namreč investitor na njegovi podlagi pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.[1] Kolikor bosta pobudnici udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,[2] bosta lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti Zazidalnega načrta oziroma Odloka, s katerim je bil ta spremenjen, navajali v navedenem postopku. Obenem bo moral investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja izkazati tudi pravico graditi,[3] za kar bo moral urediti lastninskopravna razmerja s pobudnicama. Slednje je pogoj tudi za kategorizacijo javne ceste po zemljiščih v zasebni lasti. Če Občina zemljišč ne pridobi s pravnim poslom, jih mora pred kategorizacijo pridobiti v postopku razlastitve.[4] Zazidalni načrt je prostorski izvedbeni akt, ki ima pravno naravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN)[5] in je kot tak podlaga za razlastitev.[6] Ta pa poteka v razlastitvenem postopku, ki ga kot upravni postopek ureja ZUreP-3. Pobudnici bosta zato lahko očitke o protiustavnosti izpodbijanih določb Zazidalnega načrta, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 2226/33, k. o. Gorenja vas, navajali tudi v postopku razlastitve.[7]

5.V delu, v katerem se pobuda nanaša na zemljišče s parc. št. 2225, k. o. Gorenja vas, pobudnici svoj pravni interes utemeljujeta z navedbo, da je Občina z Odlokom navedeno zemljišče spremenila v "zelene površine". Iz ustavnosodne presoje izhaja, da so občinski prostorski načrti, ki določajo oziroma spreminjajo namensko rabo zemljišč, splošni akti, ki lahko učinkujejo na položaj lastnikov teh zemljišč na način, da neposredno posegajo v njihove pravice ali v njihov pravni položaj.[8] Ker lahko do spremembe (podrobnejše) namenske rabe pride tudi z OPPN,[9] je Ustavno sodišče tudi že pojasnilo, da je stališča, ki jih je sprejelo ob odločanju o pobudah, s katerimi so pobudniki izpodbijani občinske prostorske načrte, mogoče uporabiti tudi pri presoji pravnega interesa pobudnikov za izpodbijanje OPPN.[10] Vendar pa Ustavno sodišče pri presoji, ali prostorski izvedbeni akt neposredno učinkuje na pravice ali pravni položaj pobudnika, vedno presoja konkretne okoliščine primera.[11] V obravnavanem primeru iz pobudi priloženih dopisov izhaja, da je zemljišče s parc. št. 2225, k. o. Gorenja vas, z Odlokom uvrščeno v etapo Z2, v kateri Občina načrtuje ureditev javnega igrišča za otroke in mladostnike v obsegu cca. 5.900 m2 kot parkovno urejenega območja zelenih površin.[12] Glede na navedeno območje urejanja, kamor se uvršča zemljišče s parc. št. 2225, k. o. Gorenja vas, kljub zatrjevani spremenjeni (podrobnejši) namenski rabi ni nezazidljivo.[13] Občina bo tudi za načrtovani poseg morala pridobiti gradbeno dovoljenje[14] in pred tem urediti lastninskopravna razmerja s pobudnicama. Pobudnici bosta zato očitke o nezakonitosti in protiustavnosti izpodbijanih določb Zazidalnega načrta, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 2225, k. o. Gorenja vas, lahko uveljavljali v razlastitvenem postopku, če lastninskopravnih razmerij z Občino ne bosta uredili s pogodbo o prodaji tega zemljišča.

6.V primeru, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, pobudnici ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega dela Zazidalnega načrta. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo. Glede na tako odločitev se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati do predloga pobudnic za začasno zadržanje izvrševanja Odloka, kolikor se ta nanaša na njuni zemljišči.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej 5. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju GZ-1).

[2]Glej 48. in 67. člen GZ-1.

[3]Glej 3. točko prvega odstavka 46. člena, 5. točko prvega odstavka 54. člena ter prvi odstavek 64. člena GZ-1.

[4]Člen 207 in prvi odstavek 209. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju ZUreP-3)

[5]Prva alineja tretjega odstavka 295. člena ZUreP-3.

[6]Glej prvo alinejo prvega odstavka 204. člena v zvezi z drugim odstavkom 209. člena in prvim odstavkom 210. člena ZUreP-3.

[7]Glej na primer sklep Ustavnega sodišča št. U-I-37/23 z dne 14. 4. 2023, 5. točka obrazložitve.

[8]Glej odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-6/17 z dne 20. 6. 2019 (Uradni list RS, št. 46/19, in OdlUS XXIV, 9), 24. točka obrazložitve, št. U-I-139/15 z dne 23. 4. 2020 (Uradni list RS, št. 74/20, in OdlUS XXV, 6), 13. točka obrazložitve, št. U-I-151/15 z dne 4. 6. 2020 (Uradni list RS, št. 90/20, in OdlUS XXV, 11), 12. in 13. točka obrazložitve, ter št. U-I-144/17 z dne 3. 6. 2021 (Uradni list RS, št. 95/21, in OdlUS XXVI, 20), 8. in 9. točka obrazložitve.

[9]Glej 130. člen ZUreP-3 oziroma peti odstavek 117. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2), na podlagi katerega je bil sprejet Odlok.

[10]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-221/22 z dne 5. 1. 2023, 9. točka obrazložitve.

[11]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-77/17 z dne 17. 2. 2022 (Uradni list RS, št. 29/22), 14. točka obrazložitve, ter sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021, št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021 in št. U-I-216/22 z dne 8. 9. 2022.

[12]Druga alineja prvega odstavka 15. člena Odloka.

[13]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-496/18, 9. točka obrazložitve. Primerjaj tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-114/21 z dne 22. 5. 2023, 7. točka obrazložitve.

[14]Glej Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22), Priloga 1, klasifikacija objekta CC-SI 24122.