Jedro

Storilcu je bila globa naložena s pravnomočno odločbo o prekršku in mu plačila le-te ni mogoče odpustiti. Storilcu v korist je sodišče prve stopnje upoštevalo spremembo določbe drugega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki velja od 1. januarja 2014 in s katero je dvignjen prag zneska globe do katerega storilcu ni mogoče izreči uklonilnega zapora v primeru neplačila le-te. Glede na to je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da bo prekrškovni organ, ker storilec globe ni plačal, nadaljeval s postopkom prisilne izterjave globe. S predlogom za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti je storilec prepozen. Tak predlog bi v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko dal najpozneje do izteka roka za plačilo.

Izrek

Pritožba storilca D.H. se kot neutemeljena zavrne.

Storilec je dolžan kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek izvrševanja uklonilnega zapora zoper storilca D.H. po sklepu o določitvi uklonilnega zapora, PRuz 1 ter odločilo, da bo prekrškovni organ nadaljeval s postopkom prisilne izterjave globe.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je storilec vložil pritožbo. Prosi za oprostitev plačila globe, ker je na prestajanju kazni in nima možnosti plačila, ravno tako je brez premoženja, od leta 2008 izbrisan in trenutno prijavljen na Rdečem križu. Pripravljen je tudi opraviti družbeno koristna dela za odplačilo kazni v primeru, da ni možna oprostitev plačila. Z rubežem, bi bila njegova eksistenca po prestani kazni ogrožena do te mere, da zadovoljuje vse normative presoje eksistenčne ogroženosti. Ker je izbrisan in ne ve koliko časa bo trajal postopek ponovne pridobitve njegovih pravic pa bi bil po njegovem mnenju vsak rok plačila nerazumen, saj ni odvisno od njega kdaj bo spet lahko normalno redno zaposlen.

Pritožba ni utemeljena.

Storilcu je bila globa naložena s pravnomočno odločbo o prekršku in mu plačila le-te ni mogoče odpustiti. Storilcu v korist je sodišče prve stopnje upoštevalo spremembo določbe drugega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki velja od 1. januarja 2014 in s katero je dvignjen prag zneska globe do katerega storilcu ni mogoče izreči uklonilnega zapora v primeru neplačila le-te. Glede na to je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da bo prekrškovni organ, ker storilec globe ni plačal, nadaljeval s postopkom prisilne izterjave globe. S predlogom za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti je storilec prepozen. Tak predlog bi v skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko dal najpozneje do izteka roka za plačilo. Izkaže se torej, da pritožba nima navedb, ki bi lahko privedle do drugačne odločitve in jo je zato višje sodišče ob uporabi določbe 168. člena ZP-1, potem ko je še ugotovilo, da v postopku tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je višje sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 kot strošek pritožbenega postopka naložilo plačilo sodne takse v znesku 20,00 EUR (tarifna številka 8407 ZST-1), ki jo mora plačati v 15 dneh od vročitve poziva za plačilo takse sicer se prisilno izterja. Iz storilčevih navedb je sicer razvidno, da je njegovo premoženjsko stanje slabo, vendar za takšne svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza, glede na določbo prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pa sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Da bi bil storilec prejemnik katere od navedenih pomoči, v pritožbi ne zatrjuje niti to ne izhaja iz predloženih spisovnih podatkov.