Jedro

Pravilnost strokovnega ocenjevanja znanja ne more biti predmet presoje v upravnem sporu; ocenjevanje znanje je strokovno opravilo. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali pravni koristi, ki bi jo zakon tožniku varoval.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožnikov stroškovni zahtevek se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju upravni organ, tudi organ) je z izpodbijano odločbo ugotovilo, da je tožnik opravljal pisni del pravniškega državnega izpita (v nadaljevanju tudi PDI) 12. in 13. 4. 2021 ter bil za pisno nalogo s civilnega področja ocenjen s petimi točkami in za pisno nalogo s kazenskega področja ocenjen s šestimi točkami (v I. točki izreka) ter odločilo, da se tožniku pristop na ustni del pravniškega državnega izpita, določen za dne 6. 5. 2021, ne dovoli (v II. točki izreka). Odločbo je organ oprl na prvi odstavek 26. Zakona o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI) in 28. člen tega zakona ter ugotovitev dejstev, da je bil tožnik za pisno nalogo s civilnega področja ocenjen s petimi točkami in za pisno nalogo s kazenskega področja s šestimi točkami, kar je razvidno iz ocenjevalnih listov posamezne pisne naloge. V obrazložitvi odločbe organ navaja še, kako, glede na katere kriterije, sta ocenjevalca pri posamezni nalogi določila oceni, in da sta ocenjevalca pri posamezni nalogi člana komisije, imenovana s strani ministra za pravosodje, skladno z veljavnim zakonom.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

2.Tožnik v tožbi uvodno predlaga izločitev pri odločanju v zadevi med drugim sodnice poročevalke iz razlogov po 2. in 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je izpraševalka na pravniških državnih izpitih.

V nadaljevanju tožnik uveljavlja kršitev 6., 13. in 14. člena Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in kršitev ustavnih pravic po 22., 23., 25. in 49. členu Ustave. Tožniku namreč pred izdajo določbe ni bila dana možnost izjave, odločbe pa po njegovem mnenju tudi ni mogoče preizkusiti. Tožnik odločbo izpodbija tudi iz razloga, ker ZPDI in Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškega državnega izpita (v nadaljevanju Pravilnik) nista v skladu z Ustavo, ker ne določata objektivnih kriterijev in meril za ocenjevanje pisnih izdelkov kandidatov, ki pristopajo k pisnemu delu PDI. Odločitev članov komisije je zato arbitrarna. Tožnik predlaga sodišču, da ga zasliši, da bo lahko predstavil sodišču površno in arbitrarno ocenjevanje obeh izpitnih nalog s strani ocenjevalcev. Tožnik prav tako predlaga zaslišanje članov komisije, ki sta ocenjevala tožnikov pisni izdelek s civilnega in članov komisije, ki sta ocenjevala tožnikov pisni izdelek s kazenskega področja, da bodo lahko pojasnili sodišču razloge za ocene in kriterije za njihove ocene. Tožnik v nadaljevanju pojasnjuje, da je in zakaj, nepravilna ocena ocenjevalcev njegove naloge s civilnega področja ter da ni jasno, zakaj lahko ocenjevalca brez mednarodnih referenc štejeta za strokovnjaka ocenjevalca na PDI. Glede ocene za nalogo s kazenskega področja pa eni ocenjevalki očita arbitrarnost zaradi različnega ocenjevana na PDI v letu 2019 in pri predmetnem PDI.

Tožnik v nadaljevanju očita podnormiranost ZPDI in Pravilnika, ker ne omogočata ugovora ali pritožbe niti zoper pisni niti zoper ustni del izpita. Pri tem povzame določbe Zakona o maturi (v nadaljevanju ZMat), po katerih sta dopustna pritožba oziroma ugovor. Zatrjuje kršitev 25. člena Ustave, 13. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 6. člena EKČP.

Tožnik dalje očita, da izpodbijana odločba ne vsebuje obrazložitve v skladu z 214. členom ZUP, zaradi česar odločbe tudi ni mogoče preizkusiti. V zvezi s tem očita tudi poseg v ustavni pravici iz 14. in 22. člena Ustave.

Zaključno ob sklicevanju na določbo drugega odstavka 15. člena Ustave (ki določa, da je z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin) tožnik zatrjuje, da kandidatu na PDI ni mogoče omejiti pravice do seznanitve z metodologijo ocenjevanja izpita, ker gre v nasprotnem primeru za kršitev človekovih pravic. Navaja, da so mu kršene ustavne pravice do poštene obravnave. Na primeru zadeve, ki je potekala pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in sklicujoč se na standarde, ki jih uporablja to sodišče, navaja, da ESČP odklanja subjektivno merilo, po katerem bi se moralo dokazati, da je ocenjevalec dejansko pristranski, ampak sprejema objektivno merilo. Tožnik poudarja, da je očitno motiv toženke, da prepreči tožniku opravljanje poklica v pravosodju, s čemer posega v tožnikovo ustavno pravico iz 49. člena Ustave.

Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da se tožniku dovoli pristop na ustni del PDI z novim terminom oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožnikovi dokazni predlogi: tožnik je podal predlog za svoje zaslišanje in zaslišanje vseh štirih ocenjevalcev njegovih pisnih nalog na PDI 12. in 13. 4. 2021 ter vpogled v izpodbijano odločbo, pisni nalogi s civilnega in kazenskega področja in razpored PDI z dne 18. 3. 2021 ter del naloge s kazenskega področja z oceno sodnice C. C. iz leta 2019.

3.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe o samovoljnem in arbitrarnem ocenjevanju pisnega dela PDI; navaja, da vsako področje ocenjujeta po dva člana komisije, pisni izdelki so označeni s šiframi, ocenjevalci pa nimajo dostopa do šifranta osebnih imen kandidatov. Kriteriji za ocenjevanje pisnega dela so določeni objavljeni na spletni strani ministrstva. V zvezi z imenovanjem članov državne komisije za PDI pa se toženka sklicuje na 21. člen ZPDI. Toženka sodišču predlaga zavrženje tožbe, ob sklicevanju na sklep tega sodišča I U 1109/2019, oziroma zavrnitev tožbe. V dokazne namene se sklicuje še na svojo spletno stran z usmeritvami za ocenjevanje na pisnem delu PDI in na upravne spise v zadevi.

Odločanje po sodnici posameznici

4.V zadevi odloča sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZUS-1C. Na naroku prisotna tožnik in pooblaščenka toženke nista imela pripomb na sestavo sodišča.

Dokazni postopek

5.Sodišče je dopustilo dokaze z vpogledom naslednje listine: izpodbijano odločbo (priloga A1), pisno nalogo tožnika s kazenskega področja, april 2021 (priloga A4), pisno nalogo tožnika s področja civilnega prava, april 2021 (priloga A3), razpored pravniških državnih izpitov z dne 18. 3. 2021 za dne 6. 5. 2021, list za tožnika kot kandidata (priloga A5), izpis iz spletne strani Centra za izobraževanje v pravosodju z usmeritvami za ocenjevanje na pisnem delu PDI (priloga C1) in upravne spise v zadevi.

Sodišče pa je zavrnilo tožnikove dokazne predloge: - za svoje zaslišanje (tožnik naj bi izpovedal o površnem in arbitrarnem ocenjevanju obeh izpitnih nalog s strani ocenjevalcev), - za zaslišanje ocenjevalcev tožnikovih pisnih nalog A. A., B. B., C. C. in D. D. (pojasnili naj bi svoje ocene), - za vpogled v tožnikovo pisno nalogo s kazenskega področja, del, iz leta 2019 (priloga A2), in sicer ker gre za nerelevantne dokaze, kajti sodišče sprejema stališče, da je ocenjevanje strokovno opravilo in da pravilnost ocenjevanja, če so uporabljeni objavljeni okvirni kriteriji, ne more biti predmet presoje v upravnem sporu zoper nedovolitev pristopa kandidata k ustnemu delu PDI zaradi neuspešno opravljenega pisnega dela PDI. Sodišče se pri tem sklicuje tudi na sodno prakso glede ocenjevanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, npr. sodne odločbe Vrhovnega sodišča I Up 139/2023 z dne 29. 6. 2023, I Up 120/2023 z dne 5. 7. 2023 in I Up 83/2023 z dne 15. 6. 2023. Sodišče je kot nerelevanten zavrnilo tudi dokazni predlog toženke za vpogled v sklep tega sodišča v zadevi I U 1109/2019.

K I. točki izreka

7.Tožba ni utemeljena.

8.V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se tožniku ne dovoli pristopa k ustnemu delu pravniškega državnega izpita dne 6. 5. 2021 na podlagi opravljanja pisnega dela izpita s področij kazenskega in civilnega prava v dneh 12. in 13. 4. 2021.

9.Organ je v postopku ugotovil, da je bil tožnik na pisnem delu izpita v dneh 12. in 13. 4. 2021 za nalogo s civilnega področja ocenjen s petimi točkami in za nalogo s kazenskega področja s šestimi točkami. Glede na določbo drugega odstavka 28. člena ZPDI, po kateri je posamezno področje izpita uspešno opravljeno, če je ocenjeno najmanj s šestimi točkami, je organ nato na podlagi prvega odstavka 26. člena tega zakona, ki določa, da je pozitivno ocenjen pisni del izpita pogoj za opravljanje ustnega dela izpita, tožniku pristop k ustnemu delu pravniškega državnega izpita zavrnil.

Glede ugovora neobrazloženosti odločbe

10.Izpodbijana odločba je obrazložena z navedbo ocen tožnika pri civilni pet in kazenski nalogi šest, kot izhaja iz ocenjevalnih listov tožnikovih nalog, in določbo prvega odstavka 26. člena ZPDI, po kateri je pozitivno ocenjen pisni del izpita pogoj za opravljanje ustnega dela izpita. Dalje z zaključkom, da ker tožnik pozitivno ocenjenega pisnega dela izpita glede na drugi odstavek 28. člena ZPDI ni dosegel, saj eno od področij ni bilo ocenjeno (najmanj) s šestimi točkami, mu je bil na podlagi prej navedene določbe prvega odstavka 26. člena ZPDI pristop k ustnemu delu pravniškega državnega izpita dne 6. 5. 2021 zavrnjen. Taka vsebina obrazložitve odločbe pa zadosti zahtevam 214. člena ZUP, zaradi česar so neutemeljene tožnikove navedbe, da je obrazložitev neskladna s pravili postopka ter da odločbe zato ni mogoče preizkusiti in da je s tem tožniku nedopustno poseženo v njegovi pravici iz 14. in 22. člena Ustave ter tudi pravici iz 23. in 25. člena Ustave.

Glede ugovora arbitrarnosti ocenjevanja

11.Tožnik sicer primarno očita, da je bilo ocenjevanje arbitrarno, kar velja za obe njegovi nalogi oziroma ocenjevalca obeh nalog. Očita, da ZPDI in Pravilnik ne določata objektivnih kriterijev in meril, ki bi jih bilo pri ocenjevanju treba upoštevati.

12.V zadevi ni sporno, da so ocenjevalci pisnih nalog svoje ocene obrazložili; ocenjevalca za posamezno področje, tako kazensko kot civilno, sta svoji oceni utemeljila v ocenjevalnem listu. Tako kot določa Pravilnik v prvem odstavku 17. člena, nalogi pisnega dela izpita za posamezni mesec oziroma za posamezno skupino kandidatov, ki opravlja izpit istočasno, pripravita po dva člana državne komisije za pravniški državni izpit, imenovana za civilno in kazensko področje; člana komisije, ki pripravita nalogo za posamezno področje, sta tudi ocenjevalca naloge. Že sama utemeljitev ocen - glede na posamezni uporabljeni kriterij - v ocenjevalnem listu pri posamezni nalogi tako po presoji sodišča govori proti zatrjevanju tožnika o arbitrarnem ocenjevanju.

Glede ugovora protiustavnosti ZPDI in Pravilnika, ker ne določata kriterijev in meril za ocenjevanje

13.Res je sicer, kot trdi tožnik, da ZPDI in Pravilnik ne določata kriterijev in meril za ocenjevanje pisnih izdelkov kandidatov, ki pristopajo k pisnemu delu PDI. Vendar predpisa po mnenju sodišča zgolj zato še nista v nasprotju z Ustavo, in zgolj zato ocenjevanju članov izpitne komisije še ni mogoče očitati, da je arbitrarno. Namreč na spletni strani Centra za izobraževanje v pravosodju so objavljeni okvirni kriteriji za ocenjevanje pisne naloge za pravniški državni izpit. Na glavni obravnavi je bil tudi izveden dokaz z vpogledom v izpis iz navedene spletne strani, iz katerega so razvidne usmeritve za ocenjevanje na pisnem delu pravniškega državnega izpita. Tožnik pa ne v tožbi in ne na glavni obravnavi niti ni zatrjeval, da bi utemeljitve ocen, ki so jih izdelali ocenjevalci, ne bile izdelane ob uporabi navedenih okvirnih kriterijev. Tako da tudi ta ugotovitev daje podlago za presojo, da ocenjevalcem ni mogoče očitati arbitrarnega ocenjevanja. Po presoji sodišča tožnik neutemeljeno očita kršitev 2., 22. in 25. člena Ustave.

Glede vsebinskega nasprotovanja ocenam

14.Sicer pa tožnik s svojimi trditvami, da je pri ocenjevalcih šlo za arbitrarno ocenjevanje, kajti da sta oba ocenjevalca tožnikove civilne naloge le-to ocenila z enako negativno oceno pet in oba ocenjevalca tožnikove kazenske naloge le-to ocenila z enako najnižjo pozitivno oceno šest, v bistvu zlasti meri na nepravilno ovrednotenje posameznih delov oziroma vidikov pisnih nalog, izraženo v ocenah. Tako izrecno zatrjuje, da naj bi ocenjevalca napačno štela, da v civilni nalogi ni bila uporabljena pravilna pravna podlaga, in da naj bi ocenjevalka kazenske naloge obrazložitev kazenske sankcije ovrednotila kot napačno, medtem ko naj bi enako obrazložitev pri prejšnjem tožnikovem opravljanju pravniškega državnega izpita ovrednotila kot pravilno. Ocenjevalcema A. A. in B. B. očita, da nimata mednarodnih pravnih referenc, zaradi česar ni jasno, zakaj ju ministrstvo šteje za strokovnjaka - ocenjevalca na pravniškem državnem izpitu. Glede ocenjevalca B. B. še navaja, da v lastnem delovnem sporu ni bil uspešen ter se sprašuje, kako je potem lahko ocenjevalec njegove civilne naloge. V zvezi z vsem navedenim pa sodišče pove, da zastopa stališče, da pravilnost strokovnega ocenjevanja znanja ne more biti predmet presoje v upravnem sporu; ocenjevanje znanja je strokovno opravilo. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali pravni koristi, ki bi jo zakon tožniku varoval. Pri tem se sodišče opira tudi na sodno prakso, uveljavljeno v zvezi z ugotavljanjem strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, iz katere prav tako izhaja, da ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. Ker pravilnost ocenjevanja pisnih nalog na pravniškem državnem izpitu - izven okvira ugotavljanja (ne)uporabe objavljenih kriterijev ocenjevanja, kot je to razvidno iz posameznega ocenjevalnega lista - po mnenju sodišča prav tako ne more biti predmet presoje v upravnem sporu, je sodišče zavrnilo kot nerelevantne vse tožnikove dokazne predloge, usmerjene v dokazovanje nepravilnosti strokovnega ocenjevanja: - zaslišanje tožnika, ki bi izpovedal o površnem in arbitrarnem ocenjevanju obeh nalog s strani ocenjevalcev; - zaslišanje ocenjevalcev tožnikove civilne naloge A. A. in B. B., ki naj bi izpovedala o tem, zakaj sta oba ocenila tožnikovo nalogo z enako negativno oceno pet in razloge ter kriterije za tako oceno; - zaslišanje ocenjevalcev tožnikove kazenske naloge C. C. in D. D., ki naj bi izpovedala o tem, zakaj sta oba njegovo nalogo ocenila z oceno šest in razloge ter kriterije, ki so vplivali na njuni oceni.

Glede ugovora podnormiranosti ZPDI in Pravilnika, ker ne zagotavljata pravnega varstva

15.Kot neutemeljene presoja sodišče tudi ugovore tožnika o podnormiranosti ZPDI in Pravilnika, ker ne omogočata ugovora ali pritožbe niti zoper pisni niti zoper ustni del izpita. Glede na tožnikovo povzemanje določb ZMat (tudi) o pravici ugovora zoper oceno, je jasno, da tožnik nasprotuje ureditvi v ZPDI in Pravilniku kot pomanjkljivi zlasti zato, ker v predpisih ni urejeno izpodbijanje ocen na pravniškem državnem izpitu. Vendar pa je pravniški državni izpit utemeljen drugače kot matura. Pravniški državni izpit je zasnovan kot preverjanje strokovne usposobljenosti sodniških pripravnikov za samostojno opravljanje pravniških del, sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Pri tem nalogi pisnega dela izpita za celotno skupino kandidatov, ki opravlja izpit istočasno, pripravita po dva člana državne komisije za pravniški državni izpit, imenovana za civilno in kazensko področje, in navedena dva člana državne komisije za posamezno področje nalogi tudi ocenita celotni skupini kandidatov. Na ustnem delu izpita pa strokovno usposobljenost sodniškega pripravnika nato preverja šest članov državne komisije, imenovanih za posamezno pravno področje. Kar pomeni, da gre za bistvene razlike med preverjanjem strokovne usposobljenosti sodniških pripravnikov in maturo, s katero se preverja doseganje standardov z učnimi programi predpisanih znanj, pri čemer je izpitna vsebina za posamezen predmet na nivoju celotne države enaka, pristojnosti za celotno izvedbo mature pa so razpršene med številnimi različnimi maturitetnimi organi na več stopnjah. Tako da ne gre za v bistvenem primerljive položaje, ki bi morali biti zakonsko urejeni enako.

16.Tudi ne drži, da kandidatom, ki pristopajo k pravniškemu državnemu izpitu, ni zagotovljeno pravno varstvo. Sodno varstvo slednjim je zagotovljeno v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 157. členu Ustave. Na tej podlagi je v upravnem sporu mogoče izpodbijati nepravilnosti pri izvedbi pravniškega državnega izpita, torej če niso spoštovana pravila, določena v ZPDI in Pravilniku, in sicer npr. glede zavrnitve pristopa k izpitu (20. člen ZPDI), glede pogojev pri opravljanju pisnega dela izpita (24. člen ZPDI), glede izpitne tajnosti (24.a člen ZPDI), glede možnosti ponavljanja izpita (26. člen ZPDI), glede spoštovanja določbe, da je pisna naloga za posamezno področje za vse kandidate, ki opravljajo izpit istočasno, enaka (četrti odstavek 17. člena Pravilnika), itd.. Prav tako je mogoče s tožbo uveljavljati kršitve pravil (upravnega) postopka. Ni pa mogoče, kot že povedano, s tožbo v upravnem sporu izpodbijati ocen, doseženih pri pravniškem državnem izpitu, ker ocenjevanje šteje za strokovno opravilo in ocena ne za odločitev v upravni zadevi.

17.Ob povedanem sodišče zavrača tudi tožnikov ugovor, da kandidatu na pravniškem državnem izpitu ni mogoče omejiti pravice do seznanitve z metodologijo ocenjevanja na pravniškem državnem izpitu, ker gre v nasprotnem primeru za kršitev človekovih pravic. Kolikor se tožnik sklicuje pri tem na drugi odstavek 15. člena Ustave, sodišče odgovarja, da pravica do seznanitve z metodologijo ocenjevanja na pravniškem državnem izpitu ni samostojna človekova pravica, katere način uresničevanja bi moral biti v zakonu urejen. Kot že navedeno pa so na spletni strani Centra za izobraževanje v pravosodju objavljeni okvirni kriteriji za ocenjevanje pisne naloge za pravniški državni izpit. Z vpogledom v ocenjevalne liste za civilno in kazensko nalogo na pisnem delu pravniškega državnega izpita v dneh 12. in 13. 4. 2021 pa je tožnik mogel preveriti, ali so bili navedeni kriteriji pri ocenjevanju tudi uporabljeni.

18.Sodišče glede na navedeno kot neutemeljene zavrača tožnikove ugovore, da sta tožniku kršeni pravici po 23. in 25. členu Ustave ter po 6., 13. in 14. členu EKČP.

19.Na sklicevanje tožnika posebej še na prvi odstavek 13. člena ZUP, po katerem ima zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, stranka pravico pritožbe, pri čemer je samo z zakonom mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba, pa sodišče odgovarja, da je v tretjem odstavku istega člena določeno, da kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojno ministrstvo, je pritožba dovoljena samo v primeru, da tako določa zakon; v zakonu mora biti tudi določeno, kdo o pritožbi odloča. Kar pomeni, da v obravnavanem primeru, ko je za odločanje o pristopu k izpitu pristojno ministrstvo, odločbo v upravnem postopku pa izda minister kot predstojnik (20. člen ZPDI) ali oseba po njegovem pooblastilu, in ker v ZPDI pritožba ni predvidena, pritožba zoper izpodbijano odločbo po samem zakonu ni dovoljena.

Glede očitka pristranskosti ocenjevalcev

20.V zvezi s sklicevanjem tožnika na zahtevo po nepristranskosti ocenjevanja na pravniškem državnem izpitu sodišče dodaja, da je z namenom varovanja nepristranskosti v ZPDI vključena določba o izpitni tajnosti (24.a člen) in prav tako v Pravilnik (20. člen); varovanju nepristranskosti sta namenjeni tudi določba četrtega odstavka 17. člena Pravilnika, po kateri je pisna naloga za posamezno področje enaka za vse kandidate, ki izpit opravljajo istočasno, in prvega odstavka 18. člena Pravilnika, po kateri člana državne izpitne komisije, določena za pisni del, skupaj pregledata in ocenita vse naloge, tako da sta ocenjevalca naloge za posamezno področje vseh kandidatov, ki opravljajo pisni del istočasno, ista. Končno so tudi z namenom varovanja nepristranskosti na spletni strani Centra za izobraževanje v pravosodju objavljeni okvirni kriteriji za ocenjevanje pisne naloge za pravniški državni izpit. Tožnik, ki sicer očita tudi pristranskost ocenjevalcev njegovih pisnih nalog, pri tem ne podaja ne konkretnih trditev o kršitvi izpitne tajnosti, ne trditev, da so bile kršene določbe o enaki pisni civilni in enaki pisni kazenski nalogi, ne trditev, da ocenjevalci ne bi uporabili pri ocenjevanju okvirnih kriterijev, ki so objavljeni na spletni strani CIP.

Glede očitka kršitve pravice do izjave

21.Kot neutemeljen presoja sodišče tudi tožnikov ugovor, da mu je bila pred izdajo izpodbijane odločbe kršena pravica izjave. Odločba namreč temelji izključno na dejstvih, ki so (bila) organu znana in izhajajo iz ocenjevalnih listov tožnikovih civilne in kazenske naloge, torej na ocenah, ki jih je tožnik prejel na pisnem delu pravniškega državnega izpita s civilnega in kazenskega področja v dneh 12. in 13. 4. 2021. Pri navedenih ocenah gre za podatke, ki imajo glede na ureditev v ZPDI značaj uradnih podatkov. Zato je organ imel procesno upravičenje za odločitev v skrajšanem postopku na podlagi 1. točke prvega odstavka 144. člena ZUP. Po tretjem odstavku 144. člena ZUP pa v primerih, ko organ lahko odloči v skrajšanem postopku, ni potrebno zaslišati stranke. Tako da sodišče sodi, da organ ni zagrešil kršitve po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in s tem kršitve 22. člena Ustave. Sodišče še dodaja, da tožnik sicer ocenama, doseženima na pisnem delu pravniškega državnega izpita 12. in 13. 4. 2021, vsebinsko nasprotuje. Vendar kot že navedeno tožniku zakon pravnega varstva zoper oceno ne zagotavlja.

Glede očitka nedopustnega posega v pravico iz 49. člena Ustave

22.Tožnik brez podlage očita, da mu je z zavrnitvijo pristopa k ustnemu delu pravniškega državnega izpita na podlagi opravljanja pisnega dela izpita v dneh 12. in 13. 4. 2021 nedopustno poseženo v pravico iz 49. člena Ustave, saj mu je onemogočeno opravljanje poklica v pravosodju. Z izpodbijano odločbo je po presoji sodišča zakonito odločeno, da se tožniku ne dovoli pristopa k ustnemu delu pravniškega državnega izpita. O posledicah neopravljenega pravniškega državnega izpita pa organ ni odločal, zato je očitek kršitve 49. člena Ustave neutemeljen.

Glede zahteve tožnika za izločitev sodnice, ki v zadevi sodi

23.Predsednik Vrhovnega sodišča T. T. je s sklepom Su 1009/2021 z dne 16. 7. 2021 zavrnil tožnikovo zahtevo za izločitev predsednice Upravnega sodišča višje sodnice U. U. v predmetni zadevi I U 796/2021. Vrhovna sodnica V. V. je s sklepom I Up 164/2021 z dne 2. 12. 2021 zavrgla tožnikovo pritožbo zoper sklep Su 1009/2021 z dne 16. 7. 2021. Predsednica Upravnega sodišča višja sodnica U. U. pa je s sklepom Su 487/2021-18 z dne 21. 12. 2021 zavrnila zahtevo tožnika za izločitev iz sojenja v predmetni zadevi I U 796/2021 višje sodnice Z. Z.

Sklepno

24.Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene in ker ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

25.Tožnikov stroškovni zahtevek je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1S civilnega in kazenskega področja - op. sodišča

2Kot je tam navedeno, so bili sprejeti na posvetu predsednika, namestnikov predsednika in članov državne izpitne komisije za pravniški državni izpit, ki je potekal 20. marca 2013

3In sicer, da mora naloga obsegati vse sestavine, kot jih za odločbo zahtevata Zakon o pravdnem postopku oziroma Zakon o kazenskem postopku (uvod, izrek, obrazložitev, pravni pouk), da mora biti izrek pravilen in popoln, pri civilni nalogi mora biti odločeno o glavnem zahtevku in stranskih zahtevkih ter v mejah postavljenega zahtevka /.../, pri obrazložitvi je pomembna struktura /.../, ali je uporabljena pravilna pravna podlaga, kakšna je kvaliteta dokazne ocene /.../, navedene pa so tudi posamezne najbolj pogoste napake /.../

4Kot je tam navedeno, so bili sprejeti na posvetu predsednika, namestnikov predsednika in članov državne izpitne komisije za pravniški državni izpit, ki je potekal 20. marca 2013

5Po 24.a členu ZPDI so izpitni tajnosti zavezani predsednik državne komisije za pravniški državni izpit, člani izpitne komisije za pisni del izpita, zapisnikarji in drugi delavci ministrstva za pravosodje ter druge osebe, ki jim je dostopno izpitno gradivo; če ti kršijo izpitno tajnost, so takoj razrešeni; za kršitev pravil o izpitni tajnosti odgovarjajo disciplinsko, odškodninsko in kazensko.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravniškem državnem izpitu (1994) - ZPDI - člen 26, 26/1, 28, 28/2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.