5. 6. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Matije Kavčiča, Medvode, in Janeza Kopača, Ljubljana, na seji 5. junija 2013

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod (Uradni list RS, št. 10/11) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 92. in 93. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) ter 37., 52. in 61. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnika izpodbijata Uredbo o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod (v nadaljevanju Uredba o DPN), ki naj bi bila v neskladju z 2., 14., 15., 22., 23., 25., 33., 67. in 69. členom Ustave, 28., 38. in 42. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), 15. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt), tretjim odstavkom 3. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP), Odlokom o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 – v nadaljevanju OdSPRS) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 – v nadaljevanju Uredba o PRS). Menita, da Uredba o DPN neposredno posega v njuno lastninsko pravico. Uredba o DPN bi morala imeti vsebino upravne odločbe, zoper katero bi lahko vložila pravna sredstva, ali pa bi morala določati, da se vsem prizadetim vroči odločba o omejitvah lastninske pravice na posameznih zemljiščih. Uredba o DPN naj bi bila v neskladju s 14. členom Ustave, ker v postopku njenega sprejemanja niso bile upoštevane pripombe in predlogi civilne družbe. Neskladje z OdSPRS in Uredbo O PRS in posledično neskladje z zakonskimi določbami, ki določajo hierarhijo in skladnost prostorskih aktov, pobudnika utemeljujeta z zatrjevanjem, da načrtovana cesta ni navezovalna cesta v pomenu, kot ga določa OdSPRS, oziroma da načrtovana cesta ukinja obstoječo cestno povezavo in je ne nadomešča z drugo. Neskladje z 2. členom Ustave utemeljujeta z neskladjem med izpodbijano Uredbo o DPN in nekaterimi drugimi podzakonskimi akti oziroma akti lokalne skupnosti. Pobudnika izpodbijata tudi 92. in 93. člen ZUreP-1 ter 37., 52. in 61. člen ZUPUDPP, ki naj bi bili v neskladju z 2., 14., 15., 22., 23., 25., 33., 67. in 69. členom Ustave. Svoj pravni interes utemeljujeta z zatrjevanjem, da sta lastnik in najemnik oziroma denacionalizacijski upravičenec do zemljišč, ki jih ureja izpodbijana Uredba o DPN.

B.

Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti Uredbe o DPN ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude v tem delu.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Izpodbijani 92. in 93. člen ZUreP-1 ter 52. člen ZUPUDPP ne učinkujejo neposredno. Pobudnika bosta lahko neskladje navedenih določb uveljavljala v morebitnem razlastitvenem postopku oziroma postopku za omejitev lastninske pravice. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 92. in 93. člena ZUreP-1 ter 52. člena ZUPUDPP.

Izpodbijani 37. člen ZUPUDPP ureja sprejem državnega načrta, 61. člen ZUPUDPP pa je prehodna določba, ki ureja veljavnost ter možnost spreminjanja in dopolnjevanja državnih prostorskih aktov, sprejetih po prej veljavnih zakonih, ki so urejali urejanje prostora oziroma prostorsko načrtovanje, po uveljavitvi ZUPUDPP. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. Pobudnika nista izkazala, kako naj bi navedeni določbi ZUPUDPP posegali v njun pravni položaj oziroma kako naj bi se njun pravni položaj z morebitno ugoditvijo njunemu predlogu izboljšal.

Ker pobudnika nista izkazala pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 92. in 93. člena ZUreP-1 ter 37., 52. in 61. člena ZUPUDPP, je Ustavno sodišče njuno pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik