Jedro

Poznanstvo med sodniki pristojnega sodišča in ženo strankinega zakonitega zastopnika ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Izrek

Predlogu se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je predlagala vrhovnemu sodišču, da na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002) določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v tej pravdni zadevi. Meni, da so za to podani tehtni razlogi. Zakoniti zastopnik tožene stranke S. d.o.o. je A. A., njegova žena B. A. pa družbenica. B. A. je bila od meseca maja 1997 do konca leta 2000 redno zaposlena pri Okrajnem sodišču v Lendavi kot strokovna sodelavka. Razpravljajoča sodnica in predsednik sodišča sta tako z B. A. pogosto prihajala v stik na raznih sestankih in pri vsakodnevnih opravilih. Zaradi opisane okoliščine vsi sodniki Okrajnega sodišča v Lendavi B. A. dobro poznajo in so z njo občasno v osebnih stikih (strokovna srečanja, skupno članstvo v društvo pravnikov in podobno). Poznanstvo med sodniki in pravdnimi strankami predstavlja tehtni razlog za delegacijo pristojnosti.

Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlog tožeče stranke pa vsebinsko pomeni zatrjevanje možnega dvoma o nepristranskosti sodišča. Tak dvom pa ni razlog za delegacijo sodišča, ampak bi lahko bil samo razlog za izločitev posameznega sodnika v smislu 6. točke 70. člena ZPP. Vendar pa zatrjevana okoliščina, da je bila žena zakonitega zastopnika tožene stranke v letih 1997 do 2000 v službenih stikih s sodniki Okrajnega sodišča v Lendavi, sama po sebi ne more predstavljati niti izločitvenega razloga za posameznega sodnika. Ob upoštevanju sodnikove dolžnosti, da opravlja sodniško funkcijo po ustavi in zakonu (3. člen Zakona o sodiščih; ZS, Ur. l. RS, št. 19/94, 45/95, 38/99 in 28/2000) in da se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi; ZSS, Ur. l. RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/2001 in 67/2002), okoliščina o službenem poznanstvu ne more biti podlaga za dvom v sodnikovo nepristranskost. V skladu z navedenim vrhovno sodišče ugotavlja, da ni tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP. Zato predlogu ni mogoče ugoditi.