Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V pobot je dopustno uveljavljati tudi zastarano terjatev, če v trenutku, ko so se stekli pogoji za pobot, še ni bila zastarana. Če tožena stranka v pravdi uveljavlja v pobot svojo terjatev, mora izrek sodbe vsebovati odločbo o obstoju ali neobstoju te terjatve. Dejstev, ki so med strankama nesporna, se ne dokazuje.
Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki neplačani del dveh računov za dobavljeno blago v višini 74.672,80 SIT z zamudnimi obrestmi in zamudne obresti od posameznih prepozno plačanih računov. Del tožbenega zahtevka za glavnico in obresti je zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti vse njene potrebne izvršilne in pravdne stroške, ker je s tožbenim zahtevkom v pretežni meri propadla.
Zoper sodbo sta se pravočasno pritožili obe pravdni stranki, vsaka zoper tisti del sodbe, s katerim v pravdi ni uspela. Tožena stranka se je pritožila zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, tožeča pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Obe sta predlagali (vsaka drugačno) spremembo napadene sodbe. Obe zahtevata povrnitev pritožbenih stroškov.
Pritožbi sta bili vročeni nasprotnima strankama, ki nanju nista odgovorili.
Pritožbi sta utemeljeni.
Tožena stranka ima prav predvsem, ko v pritožbi pravi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede vprašanja zastaranja njenih v pobot ugovarjanih terjatev. Sodišče prve stopnje je verjetno spregledalo določbo 1. odst. 339. člena ZOR, po kateri se dolg lahko pobota z zastarano terjatvijo, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana. Za presojo, ali je pobotni ugovor utemeljen, je torej v primeru, ko je v trenutku uveljavljanja pobotnega ugovora terjatev zastarana, važno ali je bila zastarana tudi v trenutku, ko so se stekli pogoji za pobot. Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ker je zmotno štelo, da je v pobot ugovarjana terjatev v trenutku uveljavljanja pobotnega ugovora že zastarana in da torej pobot ni dopusten.
Tožeča stranka pa ima predvsem prav, ko v pritožbi pravi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje o obsegu prenehanja terjatev. Dejstva o obsegu prenehanja terjatev tožeče stranke s poboti so bila namreč med strankama nesporna (glej njuni vlogi z dne 22.9.1997 in 2.10.1997 na listih št. 22 in 23 ter 25 in 26). Teh dejstev pa se po določbi 1. odst. 221. člena ZPP ne dokazuje. Poleg tega je sodišče prve stopnje očitno zavrnilo tožbeni zahtevek za zamudne obresti od kapitaliziranih obresti (verjetno zato, ker ni sledilo tožbenemu zahtevku in tožeči stranki obresti ni prisodilo tako, kot jih je zahtevala), ne da bi za to navedlo kakršnekoli razloge. V tem delu sodbe je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2.odst. 354. člena ZPP.
Že iz navedenih razlogov je bilo treba po določbah 1. odst. 369. člena in 1. odst. 370. člena ZPP napadeno sodbo v celoti razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v dejanskem pogledu razsoditi tako, da bo odločilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke tako, kot je postavljen (sedaj v njeni vlogi z dne 2.10.1997) in po dejstvih, ki so med strankama nesporna. Pri presoji utemeljenosti pobotnega ugovora bo moralo glede na ugovor tožeče stranke o zastaranju ugotoviti, ali je zastaranje v pobot ugovarjanih terjatev nastopilo že v trenutku, ko so bili podani pogoji za pobot. V vsakem primeru pa bo moral izrek nove sodbe vsebovati (tudi) odločbo o obstoju ali neobstoju terjatev, ki sta uveljavljani zaradi pobota (3. odst. 338. člena ZPP). Poleg tega pa bo moralo sodišče prve stopnje, če bo ponovno zavrnilo del tožbenega zahtevka, v izrek sodbe točno zapisati, kateri del tožbenega zahtevka je zavrnilo in to tudi v celoti obrazložiti.
O stroški pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 166. člena ZPP).