Jedro

V pritožbenem postopku sodišče presoja pravilnost odločitve o zavrnitvi regulacijske začasne odredbe v mejah samega predloga. Morebitna kasnejša dejstva so lahko pravno relevantna le glede nadaljnjega začasnega urejanja stikov, na samo pravilnost sklepa pa za nazaj ne morejo vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj bi stiki med nasprotnim udeležencem in mladoletnim M. potekali vsako sredo popoldne med 15. in 16. uro in sicer tako, da nasprotni udeleženec otroka prevzame v vrtcu in ga nato preda predlagateljici na B..

2. Proti sklepu vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. V njej uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sklep spremeni in izda začasno odredbo, kakršna je bila predlagana. Najprej pritožnik graja tisti del razlogov izpodbijanega sklepa, s katerimi je sodišče zavrnilo možnost izdaje začasne odredbe, češ da nasprotni udeleženec nima terjatve. S takšnim stališčem sodišča pritožnik argumentirano polemizira. V nadaljevanju pa pojasnjuje ravnanje predlagateljice na kasnejših stikih. Meni, da je to ravnanje takšno, da je izdaja začasne odredbe potrebna.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej nepravdni družinskopravni zadevi so bili stiki z že pravnomočno odredbo že začasno urejeni in sicer tako, da naj potekajo enkrat tedensko pod nadzorstvom CSD.

6. Nasprotni udeleženec je z novo začasno odredbo želel doseči drugačno ureditev stikov. Tak predlog je načeloma dopusten, če to terjajo koristi otroka (411. člen ZPP (1)). Razloge izpodbijanega sklepa, češ da takšne začasne odredbe nasprotni udeleženec ne more uspešno predlagati, saj v tem postopku ne uveljavlja nobene terjatve, pritožba zato utemeljeno napada. Ne glede na te napačne razloge izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje nato v 5. točki izpodbijanega sklepa vendarle opravilo tudi vsebinsko presojo predloga za izdajo začasne odredbe.

7. Glede na to, da je bil edini konkretizirani razlog dejstvene narave, na katerem je temeljil predlog nasprotnega udeleženca z dne 17.4.2013 (list. št. 101) ta, da mati otroka 10.4.2013 na stik ni pripeljala, so razlogi v 5. točki izpodbijanega sklepa zadostni. Ugotovljen je bil namreč opravičljiv razlog izostanka na stikih tega dne. Na ta način je predlog za izdajo začasne odredbe ostal brez slehernega konkretnega dejstva, ki bi narekovalo drugačno začasno ureditev od te, ki je že pravnomočno določena.

8. Vse, kar trdi pritožnik sedaj v pritožbi, presega okvir sedaj obravnavane začasne odredbe. Ti razlogi (ki se nanašajo celo na čas po izdaji izpodbijanega sklepa), torej ne morejo omajati pravilnosti zavrnitve predloga z dne 17.4.2013. To pa seveda ne pomeni, da kasneje zatrjevana dejstva niso oziroma ne bodo pravno relevantna pri nadaljnjem urejanju družinskopravnih razmerij med udeleženci tega postopka. Vendar pa to že presega okvir obravnavane začasne odredbe. Glede na dejstva, ki so razvidna iz samega spisa (predvsem poročilo CSD z dne 1.7.2013 (list. št. 130 in naslednje) je celo zelo očitno, da bo potrebno drugače urediti začasno izvajanje stikov, kot je bilo pravnomočno odločeno. Vendar pa to ni v pristojnosti pritožbenega sodišča, marveč sodišča prve stopnje v nadaljnjem postopku (če je potrebno tudi po uradni dolžnosti).

9. Ker pritožba zoper izpodbijani sklep ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti in ki bi pomenili napačnost izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe tega predpisa)