Pridobivanje podatkov o številu prijavljenih oseb v posameznem stanovanju

Datum

21.02.2024

Številka

07121-1/2024/185

Kategorije

Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Upravne enote

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše vprašanje, ali je upravnik oz. posamezni etažni lastnik večstanovanjske stavbe upravičen od upravne enote pridobiti informacije o številu prijavljenih oseb v posameznem stanovanju v večstanovanjski stavbi na določenem naslovu?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Vsak upravljavec osebnih podatkov (upravnik večstanovanjske stavbe, posamezni etažni lastnik, upravna enota itd.) mora za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo pridobivanje ali posredovanje, zagotoviti ustrezno in zakonito pravno podlago.

Upravnik praviloma nima pravne podlage, da bi od upravne enote za namen ugotavljanja števila uporabnikov posamezne enote večstanovanjske stavbe pridobil seznam vseh posameznikov, ki imajo na določenem naslovu ali v določeni stanovanjski enoti prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.

Etažni lastniki so upravičeni do osebnih podatkov drugih etažnih lastnikov, če izkažejo, da jih potrebujejo za pravilno ugotovitev obveznosti v odnosu do ostalih etažnih lastnikov.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more presojati, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za pridobivanje osebnih podatkov, temveč vam lahko o tem zgolj poda splošna pojasnila.

Glede pridobivanja osebnih podatkov stanovalcev večstanovanjskih stavb najprej pojasnjujemo, da je IP zaradi mnogih vprašanj na tem področju izdal Smernice za upravnike večstanovanjskih stavb, v katerih so tudi uporabne informacije za posameznike, torej stanovalce ali lastnike stanovanjskih enot v večstanovanjskih stavbah. Smernice so objavljene na spletnem naslovu: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-za-upravnike-večstanovanjskih-stavb

Vsak upravljavec osebnih podatkov (upravnik večstanovanjske stavbe, posamezni etažni lastnik, upravna enota itd.) mora za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za njihovo pridobivanje ali posredovanje, zagotoviti ustrezno in zakonito pravno podlago. Pravne podlage so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so sledeče:

-privolitev (točka (a)),

-sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

-zakon (točka (c)),

-zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)),

-izvajanje javne naloge (točka (e) v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1),

-zakoniti interesi upravljavca, ki ne prevladajo nad interesi in pravicami posameznika (točka (f)).

Področni zakon v kontekstu točke (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe predstavlja Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju SZ-1). Skladno s tretjim odstavkom 50. člena SZ-1 je upravnik na primer pooblaščen za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s tem zakonom. Nadalje je denimo za namen vložitve predloga za izvršbo dolžan upravljavec podatkov ali zbirk podatkov upniku, ki izkaže pravni interes (to je lahko tudi upravnik kot pooblaščenec etažnih lastnikov), na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati določene podatke, med drugim osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in datum rojstva (šesti odstavek 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami). Več o tem si lahko preberete v zgoraj izpostavljenih smernicah.

V teh smernicah je IP obravnaval tudi vprašanje, ali ima upravnik večstanovanjske stavbe zakonsko podlago, da od upravne enote pridobi poimenski seznam vseh bivajočih in prijavljenih oseb na naslovu, da bi ukrepal glede (ne)plačevanja stroškov in fiktivnih odjav posameznih stanovalcev. IP je zavzel je stališče, da upravnik nima pravne podlage, da bi od upravne enote za namen ugotavljanja števila uporabnikov posamezne enote večstanovanjske stavbe pridobil seznam vseh posameznikov, ki imajo na določenem naslovu ali v določeni stanovanjski enoti prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Celoten odgovor je na voljo na 11. strani navedenih smernic.

Glede pravne podlage za pridobitev osebnih podatkov o lastni nepremični pojasnjujemo, da bi lahko praviloma te podatke posameznik pridobil iz registra stalnih prebivalcev, kar ureja drugi odstavek 36. člena Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16 in 36/21; v nadaljevanju: ZZPreb-1). Drugi odstavek 36. člena ZZPreb-1 namreč določa, da upravna enota lastniku ali solastniku nepremičnine na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za obdobje, za katerega podatke zahteva, vendar največ za obdobje njegovega lastništva ali solastništva te nepremičnine. Skladno s to pravno podlago bi torej posameznik lahko pridobil informacije o številu prijavljenih posameznikov v njegovi stanovanjski enoti, ne pa drugih. Za pridobivanje te informacije bi moral posameznik zagotoviti drugo ustrezno pravno podlago.

IP ob zgoraj navedenem predlaga, da se seznanite z mnenjem IP št. 0712-1/2019/502, z dne 6. 3. 2019, kjer se je IP opredelil, da so etažni lastniki upravičeni tudi do osebnih podatkov drugih etažnih lastnikov, če izkažejo, da jih potrebujejo za pravilno ugotovitev obveznosti v odnosu do ostalih etažnih lastnikov. Ob tem opozarjamo, da navedeno velja, ko se podatke zaproša na primer pri upravniku večstanovanjske stavbe, saj podlaga izvira iz medsebojnih obveznosti in pravic med etažnimi lastniki.

IP ponovno poudarja, da v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za zahtevanje in pridobivanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za opravljeno presojo. IP se namreč ne more, niti ne sme postaviti v vlogo odločevalca oz. razsojevalca v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti razkritja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. To bi IP lahko storil zgolj v konkretnem inšpekcijskem oz. drugem upravnemu postopku.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka