Jedro

Kršitev pravice do izjavljanja iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kamor neizčrpanje dokaznih predlogov spada, lahko stranka uveljavlja samo, če je bila ta pravica kršena njej, ne pa njenemu nasprotniku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 17.811,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne 1.404,66 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka (podjemnik) je od tožene stranke (naročnik) zahtevala povrnitev zneska, ki ga je tožena stranka pridobila z unovčenjem menice, ki je bila dana za zavarovanje pravočasne in kvalitetne izvedbe del tožeče stranke po podjemni pogodbi - Pogodbi št. 52/13 z dne 26. 8. 2013 (v nadaljevanju: podjemna pogodba). Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi presoje, da dela niso bila pravočasno in kvalitetno izvedena.

6. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za angažiranje izvedenca gradbene stroke, je neutemeljen. Kršitev pravice do izjavljanja iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kamor neizčrpanje dokaznih predlogov spada, lahko stranka uveljavlja samo, če je bila ta pravica kršena njej, ne pa njenemu nasprotniku.1 Ker tožeča stranka v pritožbi navaja, da je dokaz z izvedencem predlagala tožena stranka (l. št. 247 - četrti odstavek), uveljavljana kršitev ni podana. Iz enakega razloga ni utemeljen očitek glede dokazne listine podjetja A. d. o. o., ki jo je v spis vložila tožena stranka. Neutemeljena je tudi pritožbena kritika zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje V. Š. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo, ker je ocenilo, da je bilo na podlagi listinskih dokazov in zaslišanih oseb dejansko stanje razčiščeno. Štelo je, da je tak dokaz ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene, kar je dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga.2 To pa na pravico tožeče stranke do pritožbe ne vpliva, saj ima nepravilnost dokazne ocene možnost uveljavljati s pritožbenim razlogom zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Tožeča stranka pa ni določno navedla, kdaj je predlagala zaslišanje D. K. in v dokaz katerega pravno relevantnega dejstva. Že iz tega razloga je kritika neizvedbe dokaznega predloga neutemeljena; kolikor pa je mišljen dokazni predlog z glavne obravnave z dne 8. 5. 2015, je bil dokazni predlog dan glede "predmeta pogodbe in cene", kar pa ni bil razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.

7. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo materialno pravno podlago odločitve o zahtevku (gl. npr. 5., 6., 7., 8. in 17. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Zato je pritožbeni očitek o opustitvi navedbe materialne podlage za odločitev o tožbenem zahtevku neutemeljen.

8. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da naj sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo sprememb naročila s strani tožene stranke, zato naj bi zamudo pri izvedbi del zaradi kršitev terminskega plana po pogodbi neutemeljeno pripisalo tožeči stranki. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbeni razlogi (I. točka pritožbe: l. št. 248-251) večinoma nekonkretizirani do mere nerazumljivosti. Zato bo odgovorilo le na dovolj konkretne razloge. Sodišče prve stopnje je presodilo, da arhitektova zamuda s predložitvijo spremenjenega načrta na dinamiko izvajanja del ni vplivala, svojo odločitev pa je tudi natančno obrazložilo v 13. in 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Prav tako iz natančne dokazne ocene sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožeči stranki izročena ostala projektno-tehnična dokumentacija (18. in nasl. točke obrazložitve izpodbijane sodbe). Po tretjem odstavku 626. člena OZ podjemnik ne odgovarja za zamudo, nastalo zato, ker mu naročnik ni pravočasno izročil materiala, ali zato, ker je zahteval spremembe, ali zato, ker mu ni izplačal dolžnega predujma, in sploh za zamudo, nastalo zaradi naročnikovega ravnanja.

9. Vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje, presodilo, da arhitektova zamuda ni bila v vzročni zvezi s prekoračitvijo terminskega plana tožeče stranke, kar je predstavljalo kršitev pogodbene obveznosti. Zato so pritožbene navedbe glede spremembe oken in odprtin na fasadi že iz tega razloga neutemeljene, kolikor so sploh dovolj konkretizirane. Take namreč niso navedbe o delavniških načrtih, statičnem izračunu, barvi fasade, PZI gradbenih konstrukcij ipd., ki jih tožeča stranka omenja v pritožbi, saj ni mogoče preveriti, kako naj bi te navedbe vplivale na končno odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Enako velja za omenjanje razne vrste projektne dokumentacije in pravil projektiranja, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na določila pogodbe, ki sta jo sklenili stranki in s tem kot lex specialis dogovorili medsebojne pravice in obveznosti. Pritožbeno sodišče prav tako ne more preizkusiti pritožbenih očitkov o "načrtu podkonstrukcije vključno s statičnim izračunom", o "načrtih OpuCon" in o "načrtih PZI" (l. št. 250 v zadnjem odstavku), saj ni mogoče razbrati, kako naj bi omemba teh dejstev vplivala na presojo sodišča prve stopnje.

10. Pritožbenemu sodišču ne uspe razbrati, kako naj bi navedbe o nadstrešku in nadstrešnici vplivale na odločitev sodišča prve stopnje (tč. II pritožbe na l. št. 251 in nasl.). Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje dovolj določno izhaja dvoje. Prvič, da je bila podjemna pogodba sklenjena glede izdelave, dobave in montaže jeklenih podkonstrukcij, fasade in strehe (6. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). In drugič, da je bila menica unovčena zaradi zamude s prav temi deli (7. in nasl. točke obrazložitve izpodbijane sodbe). Zato na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne morejo vplivati okoliščine v zvezi s nadstreškom in nadstrešnico. To namreč ni bil razlog ugoditve tožbenemu zahtevku; razlog je namreč bil ta, da je tožeča stranka zamujala že z deli po podjemni pogodbi, kar iz izpodbijane sodbe dovolj določno izhaja.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ne izpodbija s konkretiziranimi razlogi presoje sodišča prve stopnje, da je za unovčenje menice obstajal tudi drugi alternativni pogoj, to je nekvaliteta izvedenih del (15. točka in nasl. obrazložitve prvostopenjske sodbe). Zato je sodišče prve stopnje tudi iz tega razloga pravilno ravnalo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo.

12. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o tem, kdo nosi pravdne stroške.

13. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka pa sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj ta v ničemer ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Gl. J. Zobec v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2009, tretja knjiga, str. 288. 2 A. Galič v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2005, prva knjiga, str. 57.