Jedro

Ker je tožeča stranka v svojih predlogih za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe povrnitev stroškov opredeljeno zahtevala in ker je sodišče prve stopnje v sklepih o teh predlogih odločilo, da bo o stroških v zvezi z izdajo predhodnih odredb odločeno v končni odločbi o glavni stvari, bi moralo o teh stroških odločiti v sodbi in sklepu z dne 31.7.2013. Ker tega ni storilo, je tožeča stranka glede stroškov njenih predlogov za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe utemeljeno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se dopolnilni sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15-tih dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 451,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki stroške v znesku 692,73 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče dopolnilni sklep razveljavi in tožeči stranki naloži v povrnitev stroške pritožbe. Navaja, da je tožeča stranka šele 27.8.2013 predlagala sodišču izdajo obravnavanega dopolnilnega sklepa, čeprav je bila sodba, katere dopolnitev je bila predlagana, pravnomočna 28.8.2013. Če je sodišče predlog sprejelo ob ali po pravnomočnosti sodbe in sklepa, velja res iudicata in po nastopu pravnomočnosti ni več mogoče ponovno odločati o isti stvari. Poleg tega tožeča stranka stroškov izvršitelja ni priglasila niti v nedefiniranem znesku in teh stroškov ni možno priglašati po izdaji sodbe. Če bi sodišče odločilo preuranjeno, torej preden je imela tožeča stranka možnost postaviti svoje zahtevke po stroških, bi morala tožeča stranka vložiti pritožbo zoper takšno odločbo, ne pa predlagati izdajo dopolnilnega sklepa.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da so pritožbene navedbe neutemeljene. Tožnik je namreč stroške v zvezi s predhodnima odredbama priglasil v vsakem od posameznih predlogov za zavarovanje s predhodno odredbo, stroške izvršitelja, ki v trenutku vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe še niso bili znani, pa je predlagal v predlogu za izdajo dopolnilne sodbe oziroma sklepa na podlagi računa izvršitelja. Sodba je bila izdana na podlagi 488. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), to je brez razpisanega naroka za glavno obravnavo, zaradi česar tožnik stroškov ni mogel priglasiti na naroku, pač pa je to storil takoj po tem, ko mu je bila sodba vročena, kar je skladno določbi 325. člena ZPP. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 325. člena ZPP, kar na podlagi 332. člena ZPP enako velja za sklep, lahko stranka v 15 dneh po prejemu sodbe predlaga sodišču, naj sodbo dopolni, če z njo ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka. Takšen predlog stranka lahko poda ne glede na eventuelno že pravnomočnost sodbe, katere dopolnitev se zahteva in tudi glede odločitve o stroških, če o njih ni odločilo s sodbo. Ker je tožeča stranka v svojih predlogih za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe povrnitev stroškov opredeljeno zahtevala in ker je sodišče prve stopnje v sklepih o teh predlogih odločilo, da bo o stroških v zvezi z izdajo predhodnih odredb odločeno v končni odločbi o glavni stvari, bi moralo o teh stroških odločiti v sodbi in sklepu z dne 31.7.2013. Ker tega ni storilo, je tožeča stranka glede stroškov njenih predlogov za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe utemeljeno in skladno določbi prvega odstavka 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP s svojo vlogo z dne 25.8.2013 predlagala izdajo dopolnilnega sklepa.

6. Glede stroškov za izvršitelja, o katerih odločitev tožeča stranka tudi zahteva v vlogi z dne 25.8.2013 z dopolnilnim sklepom, pa je sodišče prve stopnje dejansko odločilo skladno in na podlagi določbe sedmega odstavka 163. člena ZPP, po kateri lahko stranka zahteva povrnitev stroškov v 15-tih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če sodišče izda takšen sklep, ki povzroči konec postopka zunaj obravnave. Po načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. I/2001 to enako smiselno velja tudi za sodbo, ki pomeni končanje postopka, izdana pa je bila zunaj obravnave. Nedvomno je namreč bila sodba in sklep z dne 31.7.2013 v tej gospodarski zadevi, ki predstavlja odločitev o glavni stvari in torej končanje te zadeve, izdana na podlagi 488. člena ZPP brez razpisa naroka, to je zunaj obravnave, tožeča stranka pa je povrnitev stroškov za izvršitelja zahtevala znotraj 15 dnevnega roka (sodbo in sklep z dne 31.7.2013 je prejela 19.8.2013, stroške pa je priglasila 26.8.2013, ko je bila vloga priporočeno oddana po pošti).

7. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani dopolnilni sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in je skladna 154. in 155. členu ZPP. Tožena stranka je, ker s pritožbo ni uspela, dolžna te svoje stroške kriti sama, tožeči stranki pa mora povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Ti znašajo skupno 451,89 EUR (350,40 EUR za sestavo odgovora na pritožbo, 20,00 EUR pavšalni administrativni strošek, vse povišano za 22 % DDV).