Jedro

Pritožbenih trditev, s katerimi se kritizira pravilnost ugotovitve določenih dejstev, ni moč pravno opredeliti kot protispisnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo denarne odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo in tožnici naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.

2. V pravočasni pritožbi zoper sodbo tožnica uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugotovitvijo odgovornosti toženke za nastalo škodo oziroma podrejeno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago z ugotovitvami o načinu zloma klina na lestvi ter načinom stopanja na kline lestve, ni pravilno. Gre namreč zgolj za dokazno oceno resničnosti zatrjevanih dejstev - tožničinih, da se je zlomil klin lestve, ter toženkinih, da je vzrok padca iskati (tudi) v predhodnih težavah z desnim stopalom. Dokazna ocena mora namreč v skladu z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ustrezati standardom skrbnosti. Zato mora biti obrazložitev delovne metode, ki jo je sodišče uporabilo pri izboru objektov in sredstev dokazovanja ter pri ugotavljanju resničnosti dejanskih ugotovitev taka, da prepriča z izčrpno in poglobljeno, umno in razumno argumentacijo. Argumentacija sodišča o (ne)resničnosti zatrjevanih dejstev pa ni vezana na trditveno podlago strank (drugi odstavek 7. člena ZPP). Očitki o kršitvah 2., 7. in 286. člena ZPP tako niso utemeljeni.

5. Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, imenovana tudi protispisnost, je podana v primeru, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici. Gre torej za napako v prenosu vsebine listinskega gradiva v razloge sodbe, torej za napako povsem tehnične narave.

6. Pritožba utemeljuje obstoj gornje kršitve s trditvijo, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da izpovedba priče J. K. nasprotuje izpovedbi priče T. P., saj je tudi priča J. K. izpovedal, da se je klin v celoti zlomil. Nadalje pa vidi isto postopkovno kršitev še v ugotovitvi prvostopnega sodišča, da je oškodovančevo zdravstveno stanje vplivalo na nastanek škodnega dogodka. Takšnih trditev, s katerimi se kritizira pravilnost ugotovitev določenih dejstev v sodbi, ni moč pravno opredeliti kot protispisnosti, saj se z njimi kritizira pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Očitek protispisnosti zato ni utemeljen. Prav tako pa ni utemeljena niti kritika dejanskega stanja. Dokazna ocena o neskladnosti med izpovedbama gornjih dveh prič je pravilna. Iz izpovedbe priče T. P. namreč izhaja, da se je odlomil cel klin (na obeh straneh), iz izpovedbe priče J. K. pa, da se je klin zlomil le na eni strani1. Pravilna pa je tudi dokazna ocena izvedeniškega mnenja izvedenca M. V., saj iz njega izhaja, da je pokojnikovo zdravstveno stanje lahko vplivalo na način stopanja po klinih lestve.

7. Tožnica je zatrjevala, da je do škodnega dogodka prišlo, ko se je nenadoma zlomil klin lestve, na katerega sredini je pravilno in vzravnano stal oškodovanec. Sodišče prve stopnje ni sledilo tej trditvi, ker: - je oškodovanec izpovedal, ″da se je znašel na tleh, ko je stopil na višjo stopnico″ (torej višji klin na lestvi), - sta priči T. P. in J. K., ki sta klin videli, stanje klina po zlomu različno opisali, njuno izpovedbo pa je sodišče ocenilo za vprašljivo tudi iz razloga, ker sta načinu zloma klina, kot ključnemu podatku o vzroku nastanka tožnikovega padca, namenili ključno pozornost. - je izvedenec varstva pri delu G. B. podal mnenje, da bi moral biti klin že res močno poškodovan in dotrajan, da bi lahko počil, ter da bi se tako popuščanje lahko med predhodno uporabo opazilo, - bi na vprašanje, ali je možen nenaden zlom klina na aluminijasti lestvi, lahko odgovoril izvedenec strojne stroke, izvedbe tega dokaza pa tožnica ni predlagala, - je izvedenec splošne kirurgije in travmatologije M. V. menil, da bi lahko bil vzrok padca tudi v zgrešitvi klina oziroma slabi postavitvi stopala v posledici progredientne pareze desnega stopala, saj je bil oškodovanec sposoben varnega vzpenjanja in sestopanja z lestve ter nadzorovanja svoje okončine le s povečano pozornostjo, - je v prijavi zavarovalnega primera sam oškodovanec zapisal, da se je leste prevrnila, ko je stal na njej in obiral češnje.

8. Pritožba trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje zaključiti, da je do škodnega dogodka prišlo na način, kot je zatrjevala tožnica. Meni, da bi moralo sodišče upoštevati, da je izvedenec G. B. potrdil, da je možno, da je prišlo do zloma klina, da je oškodovanec prijavo zavarovalnega primera izpolnil kot pravni laik in je navedel le končni vzrok padca - prevrnitev lestve, ter da je tudi izvedenec M. V. potrdil zatrjevani mehanizem nastanka škodnega dogodka, saj je tudi on menil, da v primeru zloma klina oškodovančevo zdravstveno stanje ni imelo nikakršnega vpliva na nastanek škodnega dogodka.

9. Z gornjimi argumenti pritožba ne more omajati pravilnosti napadene ugotovitve, po kateri tožnica ni zmogla dokaznega bremena. Sodišče prve stopnje namreč svoje dokazne ocene ni oprlo zgolj na posamezne dokaze, ampak jih je primerjalo med seboj. Tudi po oceni pritožbenega sodišča dokazi, združeni v celoto, govore bolj v prid neresničnosti tožničinih trditev o načinu nastanka škodnega dogodka, kakor je to zaključilo prvostopno sodišče. 10. Glede na to, da toženka ni dokazala, da je prišlo do škodnega dogodka na zatrjevani način, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da ni podana odgovornost toženkinega zavarovanca za škodni dogodek (131. člen Obligacijskega zakonika).

11. Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti ter sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

12. Tožnica ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo pritožbe, s katero ni uspela (prvi odstavek 165. člena ter prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 20. in 23. stran prepisa zvočnega posnetka, v spisu na listovnih številkah 56 in 58.