Jedro

V konkretnem primeru pa je tehten razlog za prenos pristojnosti okoliščina, da je upnik brat sodniške pomočnice zaposlene na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v A.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v A. je Vrhovnemu sodišču poslalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišč z dne 20. 10. 2021 na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlog sodišče utemeljuje s tem, da je upnik brat sodniške pomočnice A. A., zaposlene na izvršilnem oddelku tega sodišča. Če bi v predmetni zadevi odločalo to sodišče, bi se pojavil dvom v nepristranskost sodišča oziroma bi okoliščine, da je sestra upnika zaposlena na izvršilnem oddelku tukajšnjega sodišča utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti sodišča. Še posebej ob dejstvu, da je Okrajno sodišče v A. manjše sodišče, znotraj katerega so se posledično izoblikovali bolj tesni osebni odnosi, ki obstajajo v službenih razmerjih med sodelavci znotraj istega sodišča. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Prenos pristojnosti je pomemben procesni institut za zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskosti sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh.1

4. V konkretnem primeru pa je tehten razlog za prenos pristojnosti okoliščina, da je upnik brat sodniške pomočnice zaposlene na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v A. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je lahko okrnjen videz nepristranskosti, če je na sodečem sodišču zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, ko gre za manjše sodišče.2 Ker je Okrajno sodišče v A. nedvomno manjše sodišče, upnik pa je ožji sorodnik tam zaposlene sodniške pomočnice, ki celo dela na oddelku, ki bi odločalo o upnikovem predlogu, bi se v primeru, če bi odločalo to sodišče, prav gotovo pri nasprotni stranki kot tudi v očeh javnosti (zunanja oz. objektivna nepristranskost), vzbudil dvom v nepristranskost sodišča. 5. Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je torej utemeljen in mu je zato Vrhovno sodišče ugodilo. Kot stvarno pristojno sodišče je določilo Okrajno sodišče v Novem mestu.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I R 119/2016 z dne 1. 12. 2016. 2 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 83/2010 z dne 26. 9. 2010, I R 119/2016 z dne 1. 12. 2016, I R 86/2018 z dne 28. 6. 2018 in I R 77/2019 z dne 6. 6. 2019 ter tam citirano sodno prakso.