Jedro

Vložena civilna tožba stranke postopka zoper določenega sodnika lahko predstavlja konkretni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v sodnikovo nepristranskost, kar se rešuje v okviru instituta izločitve sodnika, ne predstavlja pa razloga za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je M. K. v vlogi oškodovanca kot tožilca pri Okrajnem sodišču v Velenju vložil vlogo z dne 24. 2. 2015, ki jo je naslovil kot obtožni predlog, zoper M. S. zaradi storitve kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti po prvem in drugem odstavku 179. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Okrajno sodišče v Velenju je s sklepom I K 3649/2015 z dne 20. 3. 2015 oškodovanca kot tožilca pozvalo, naj vlogo z dne 24. 2. 2015 v roku treh dni po prejemu sklepa popravi oziroma dopolni tako, da bo sposobna za obravnavanje, v nasprotnem primeru jo bo sodišče zavrglo. Isto sodišče je nato s sklepom I K 3649/2015 z dne 30. 3. 2015 vlogo oškodovanca kot tožilca zavrglo. Zoper ta sklep je oškodovanec kot tožilec vložil pritožbo in predlog za prenos krajevne pristojnosti, podrejeno pa predlagal izločitev sodnikov Višjega sodišča v Celju, in sicer A. A., B. B. in C. C. 2. Predlog za prenos krajevne pristojnosti oškodovanec kot tožilec utemeljuje z navedbami, da je zoper zgoraj naštete sodnike Višjega sodišča v Celju vložil odškodninsko tožbo zaradi plačila odškodnine v višini 5.000,00 EUR, kar predstavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Kot dokaz svojih navedb je priložil obvestilo o preklicu naroka, ki je bil v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 2141/2014, tožeče stranke M. K. in toženih strank Republike Slovenije, A. A., B. B. in C. C., zaradi plačila odškodnine, določen na dan 5. 5. 2015. 3. Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.

4. V skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. V zadevi I Kr 29183/2011 z dne 12. 1. 2012 je Vrhovno sodišče pojasnilo, da dejstvo, da je oškodovanec kot tožilec vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo zaradi ravnanj zaposlenih na okrajnem sodišču, ni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Dejstvo, da je oškodovanec kot tožilec vložil civilno tožbo zoper Republiko Slovenijo in tri sodnike Višjega sodišča v Celju, tudi ne pomeni, da pred tem sodiščem ni mogoče zagotoviti nepristranskega odločanja o predlagateljevi pritožbi. Vložena civilna tožba zoper določenega sodnika lahko predstavlja konkretni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v njegovo nepristranskost, kar se rešuje v okviru instituta izločitve sodnika. Dejstva, ki ji v predlogu navaja subsidiarni tožilec, lahko predstavljajo odklonilni razlog po določbi 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, ne pa razloge za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP.

6. Ker dejstva, na katera se sklicuje predlagatelj, niso takšna, da bi utemeljevala zaključek o obstoju tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče, je Vrhovno sodišče predlog oškodovanca kot tožilca, zavrnilo.