Jedro

9.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pri hipoteki je torej treba razlikovati med njenim prenehanjem v materialnem smislu in prenehanjem v formalnem smislu. V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, medtem ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z njenim dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige, ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine. Na hipoteko je vezano tudi izvršilno sodišče, ki v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja. Materialnega prenehanja hipoteke zaradi poteka časa torej izvršilno sodišče v primeru, kadar hipoteka še ni formalno izbrisana iz zemljiške knjige, ne more presojati, saj temu instrumentarij izvršilnega postopka nenazadnje niti ni namenjen.

Izvršilno sodišče ni pristojno presojati veljavnosti pogodbene hipoteke, morebitne upnikove ali zastaviteljeve slabe vere v zvezi s tem (saj naj prvotni dolžnik ne bi imel razpolagalane sposobnosti glede celotne nepremičnine ipd.), saj bi s tem poseglo v izvršilni naslov.

10.Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V primeru prenosa hipoteke na podlagi cesije zavarovane terjatve za sam prenos hipoteke vpis v zemljiško knjigo niti ni potreben. Hipoteka kot stranska pravica preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo je tako namenjen le publiciteti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

-------------------------------

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1Povzeto po T. Keresteš v: Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 699 in nasl.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnika z dne 12. 6. 2024 zoper sklep o izvršbi zavrne (1. točka izreka sklepa) in da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka (2. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče ugovor dolžnika zavrnilo iz razloga, da samo ni pristojno presojati materialnega prenehanja hipoteke zaradi poteka časa. Dolžnik poudarja, da 55. člen ZIZ določa, da lahko dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navaja razloge, zaradi katerih meni, da je izvršba neutemeljena. Ti razlogi so našteti primeroma, kar je razvidno iz uporabe izraza "zlasti". To pomeni, da ZIZ ne vsebuje izključnega seznama razlogov, temveč omogoča uveljavljanje vseh pravno relevantnih razlogov, ki vplivajo na veljavnost izvršbe. V tem primeru je ugovor ugasle pravice, ki se nanaša na materialno prenehanje hipoteke, relevantna pravna podlaga za nasprotovanje izvršbi, saj posega v bistveno vprašanje pravne podlage za izvršbo. Če je pravica do hipoteke v materialnem smislu ugasnila zaradi poteka prekluzivnega roka, je smiselno in pravno utemeljeno, da dolžnik to dejstvo uveljavlja v okviru ugovora. Neupoštevanje takšne ugasle pravice bi pomenilo poseg v pravno varnost dolžnika in omogočanje izvršbe na podlagi pravno neobstoječe terjatve, o čemer se sodišče prve stopnje ni ustrezno t.j. vsebinsko opredelilo oziroma je materialno pravo v tem delu napačno uporabilo. Izvršilni postopek ima za za cilj izvrševanje obveznosti, ki so pravno veljavne. Prereka pravno naziranje prvostopenjskega sodišča, ki se sklicuje na formalni vpis hipoteke v zemljiški knjigi. Dolžnik poudarja, da materialno prenehanje pravice pomeni, da pravna podlaga za izvršbo preneha obstajati. Dolžnik nadalje poudarja, da je v odgovoru na ugovor upnika opozoril na razliko med dolžnikom in realnim dolžnikom. Namreč, v primeru, ko je zastavljena nepremičnina za tuj dolg, upnik nima pravice zahtevati od realnega dolžnika plačila hipotekarne terjatve, temveč lahko zahteva le prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo iz dosežene kupnine. Upoštevaje navedeno, določbe 1034. členu OZ, ki določa, da pretrganje zastaranja zavarovane terjatve učinkuje tudi zoper poroka, ni mogoče uporabiti v predmetni zadevi, saj je položaj realnega dolžnika povsem drugačen od položaja poroka, ki upniku odgovarja za celotno obveznost. Glede navedene terjatve je zastaranje po začetku stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom nedvomno teklo naprej, namreč, upnik bi lahko vse od dospelosti terjatve zahteval izvršbo na nepremičnino, pa navedenega več kot 10 let ni storili. Upnik bi tako lahko že pred letom 2024 vložil predlog za izvršbo zoper realnega dolžnika, pa ni. Dolžnik je tako v odgovoru na ugovor uveljavljal tudi zastaranje terjatve upnika, pa se naslovno sodišče, do navedenega ni opredelilo. Dolžnik nadalje poudarja, da bi se moralo prvostopenjsko sodišče opredeliti tudi do navedb dolžnika, ki so bile podane glede nedobrovernosti stečajnega dolžnika družbe A. d.d., kot tudi nedobrovernosti podane na strani Banke, ki bi kot bančna ustanova morala vedeti, da stečajni dolžnik A. d.d. ni bil izključni lastnik nepremičnine z ID znakom parcela X 1. Prvostopenjsko sodišče se do navedb dolžnika sploh ni opredelilo, posledično je bila dolžniku kršena praviva do izjave. Razlogi o odločilnih dejstvih to je o materialno pravnem prenehanju hipoteke, o pravno neveljavnem prenosu hipoteke, ki je vpisana na nepremičnini dolžnika, o nedobrovernosti dolžnika A. d.d. - v stečaju in Banke, so v celoti izostali. Nadalje dolžnik poudarja, da so zmotni zaključki prvostopenjskega sodišča, da je bila hipoteka na nepremičnini dolžnika (parcela X 2) prenesena s Potrditveno pogodbo o odstopu terjatev z dne 23. 12. 2014. Dolžnik poudarja, da je bila nepremičnina z ID znakom parcela X 1 z odločbo Geodetske uprave Ljubljana št.: 000 z dne 13. 12. 2011 ukinjena, pri čemer sta iz navedene nepremičnine nastali nepremičnini z ID znakom parcela X 2 (last dolžnika) in parcela X 3. Nepremičnina z ID znakom parcela X 1, v času sklenitve Potrditvene pogodbe o odstopu terjatve z dne 23. 12. 2014 tako več ni obstajala, posledično ni mogoče trditi, da je bila s Potrditveno pogodbo o odstopu terjatev z dne 23. 12. 2024, prenesena hipoteka na nepremičnini z ID znakom parcela X 2 oziroma je nedvomno, da hipoteka na nepremičnini z ID znakom parcela X 2 ni bila predmet prenosa na upnika (DUTB oz. SDH) oziroma ni bila med zavarovanji terjatev do družbe A. d.d. - v stečaju, ki so se prenašale na DUTB. Navedbe prvostopenjskega sodišča, da je v času sklepanja Potrditvene pogodbe z dne 23. 12. 2014 v zemljiški knjigi še vedno obstajala parcela 1 in prav pri tej nepremičnini naj bi bila vknjižena hipoteka, so pravno zmotni. Dolžnik poudarja, da ima odločba Geodetske uprave, s katero je parcela z ID znakom X 1 prenehala obstajati in sta nastali parcela X 2 in parcela X 3, konstitutivni učinek glede nastanka novih parcel in ukinitve prejšnje, ne glede na dejanski vpis v zemljiško knjigo. V trenutku, ko je bila odločba Geodetske uprave izdana in je postala pravnomočna, je parcela X 1 prenehala obstajati kot pravna enota. Pravni učinki parcelacije tako nastopijo s pravnomočnostjo odločbe in ne z datumom vpisa v zemljiško knjigo. Upoštevaje navedeno, prenos hipoteke s Potrditveno pogodbo, ki se sklicuje na neobstoječo parcelo, nima pravnih učinkov. Priglaša pritožbene stroške.

2Višje sodišče zgolj dodaja, da se je tako teorija kot sodna praksa že izrekla, da hipotekarno jamstvo predstavlja (na zastavljeni predmet) omejeno poroštvo.

3.Upnik je odgovoril na pritožbo in ji nasprotoval, stroškov odgovora na pritožbo pa ni priglasil.

3Na primer odločbi Vrhovnega sodišča RS, 131/2005 in Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 839/2022.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Neutemeljeno dolžnik uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati oziroma meritorno obravnavati ugovor zastaranja hipoteke. Tretji odstavek 154. člena SPZ oziroma peta alineja drugega odstavka 154. člena SPZ ne določa ex lege prenehanja hipoteke s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve, temveč velja splošno pravilo, da hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (prvi odstavek 154. člena SPZ). Izbris hipoteke se med drugim lahko zahteva, če hipoteka s potekom časa ugasne. Gre za t. i. zastaranje hipoteke, ki pa ga je možno pretrgati zadržati s sodnim uveljavljanjem po 365. členu Obligacijskega zakonika (OZ), tudi z uveljavljanjem terjatve (zoper glavnega dolžnika) v stečajnem postopku. Že iz 206. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) namreč izhaja kot pomembno dejstvo za izbris stare hipoteke okoliščina, da ni bila sodno uveljavljana zavarovana terjatev.

Zveza:

6.Pri hipoteki je torej treba razlikovati med njenim prenehanjem v materialnem smislu in prenehanjem v formalnem smislu. V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, medtem ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z njenim dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige, ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine. Povedano drugače, ugasnitev oziroma zastaranje hipoteke zaradi poteka časa po peti alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige tudi veže. Na hipoteko je vezano tudi izvršilno sodišče, ki v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja. Materialnega prenehanja hipoteke zaradi poteka časa torej izvršilno sodišče v primeru, kadar hipoteka še ni formalno izbrisana iz zemljiške knjige, ne more presojati, saj temu instrumentarij izvršilnega postopka nenazadnje niti ni namenjen.

7.Neutemeljeno dolžnik uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati oziroma meritorno obravnavati ugovor zastaranja hipoteke. Tretji odstavek 154. člena SPZ oziroma peta alineja drugega odstavka 154. člena SPZ ne določa ex lege prenehanja hipoteke s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve, temveč velja splošno pravilo, da hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (prvi odstavek 154. člena SPZ). Izbris hipoteke se med drugim lahko zahteva, če hipoteka s potekom časa ugasne. Gre za t. i. zastaranje hipoteke, ki pa ga je možno pretrgati zadržati s sodnim uveljavljanjem po 365. členu Obligacijskega zakonika (OZ), tudi z uveljavljanjem terjatve (zoper glavnega dolžnika) v stečajnem postopku. Že iz 206. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) namreč izhaja kot pomembno dejstvo za izbris stare hipoteke okoliščina, da ni bila sodno uveljavljana zavarovana terjatev.

8.Pri hipoteki je torej treba razlikovati med njenim prenehanjem v materialnem smislu in prenehanjem v formalnem smislu. V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, medtem ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z njenim dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige, ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine. Povedano drugače, ugasnitev daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige izvršilno sodišče tudi veže (prim. sklep VSL II Ip 1236/2020). Navedeno je nenazadnje izraz načela stroge formalne legalitete. Izvršilno sodišče ni pristojno presojati veljavnosti pogodbene hipoteke, morebitne upnikove ali zastaviteljeve slabe vere v zvezi s tem (saj naj prvotni dolžnik ne bi imel razpolagalane sposobnosti glede celotne nepremičnine ipd.), saj bi s tem poseglo v izvršilni naslov. Takšnega pooblastila pa izvršilno sodišče nima. Sodišče prve stopnje se je tako opredelilo do dolžnikovih ugovornih navedb na pravilen način, saj pristojnosti za njihovo meritorno obravnavo oziroma opredelitev do njih nima. Kršena ni bila niti dolžnikova pravica do obrazložene sodne odločbe niti do izjave.

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 148, 148/2, 154, 154/2, 154/2-5, 154/3

Neutemeljene pa so končno tudi trditve, da ni prišlo do prenosa hipoteke na novega upnika, ker naj v času sklenitve cesijske pogodbe parcela, na kateri je bila ustanovljena hipoteka, nič več ne obstajala. V primeru prenosa hipoteke na podlagi cesije zavarovane terjatve za sam prenos hipoteke vpis v zemljiško knjigo niti ni potreben. Hipoteka kot stranska pravica preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo po drugem odstavku 148. člena SPZ je tako namenjen le publiciteti. Pri tem višje sodišče dodaja, da je pri delitvi nepremičnine, ki je obremenjena s hipoteko (na primer, tako kot v danem primeru, pri parcelaciji), vsak od delov nepremičnine obremenjen s hipoteko v celoti (tako drugi odstavek 152. člena SPZ). Pravno nepomembne so po povedanem dolžnikove pritožbene navedbe o tem, da naj bi bila konstitutivna odločba GURS glede nastanka novih parcel in ne šele njihov vpis v zemljiško knjigo, zaradi česar naj zaradi neustreznosti določb o prenosu hipoteke v cesijski pogodbi le-te ne bi prešla na dolžnikovo nepremičnino.

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

1Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.

2Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/2010, s kasnejšimi spremembami.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

3Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.