Jedro

Pritožnica izpodbija sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe, ki je bil izdan skupaj s sodbo, s katero je bilo tožbi, v zvezi s katero je bila predlagana izdaja začasne odredbe, ugodeno, odločba Ministrstva odpravljena in zadeva vrnjena Ministrstvu v ponoven postopek. Sodba je postala pravnomočna z njeno izdajo, saj zoper njo pritožba ni dovoljena. Začasna odredba v zvezi s tožbo, o kateri je že pravnomočno odločeno, pa po navedenem ni mogoča, zato je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe pravilno zavrglo.

Glede ugovora, da bi moralo sodišče izdati začasno odredbo za čas od izdaje oziroma vročitve upravne odločbe pritožnici do pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje, pa Vrhovno sodišče dodaja, da so z odpravo upravne odločbe ex tunc prenehali (vsi) njeni pravni učinki. Pritožnica tako v tem pogledu nima pravnega interesa za pritožbo v obravnavani zadevi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju Ministrstvo), št. 11002-23/2020/1 z dne 3. 8. 2020, s katero je bilo odločeno, da se ji odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in se jo izbriše iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ki ga vodi Ministrstvo (1. točka izreka) ter da lahko ponovno pridobi dovoljenje za opravljanje navedene dejavnosti, na podlagi katerega se vpiše v navedeni register, po poteku treh let od dneva dokončnosti te odločbe (2. točka izreka), v postopku izdaje te odločbe pa ni bilo nobenih stroškov (3. točka izreka). Skupaj s tožbo je vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve sodišča. 2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je odločilo o tožbi in pritožnica tako za izdajo začasne odredbe nima več pravnega interesa. Sodba sodišča prve stopnje je namreč z izdajo postala pravnomočna, veljavnost morebitne začasne odredbe pa je časovno vezana na obdobje do izdaje pravnomočne sodne odločbe. Kot izhaja iz 32. člena ZUS-1, je obstoj vložene tožbe procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.

3. Pritožnica je zoper II. točko izreka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje vložila pritožbo, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje zadržati odločitev upravnega organa za obdobje od njene izdaje oziroma njene vročitve tožeči stranki do pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Iz razlogov, ki izhajajo iz zahteve za izdajo začasne odredbe, pa meni, da ji bo v primeru, da pritožbi ne bo ugodeno, nastala težko popravljiva škoda. Predlaga, naj sodišče ugodi predlogu za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe oziroma za izdajo začasne odredbe.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je mogoče izdajo začasne odredbe predlagati le dokler ni odločeno o tožbi, v zvezi s katero je predlagana. Poleg tega izdana začasna odredba odloži izvršitev izpodbijanega akta le do pravnomočne odločbe.1 V obravnavanem primeru pritožnica izpodbija sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe, ki je bil izdan skupaj s sodbo, s katero je bilo tožbi, v zvezi s katero je bila predlagana izdaja začasne odredbe, ugodeno, odločba Ministrstva odpravljena in zadeva vrnjena Ministrstvu v ponoven postopek. Sodba je postala pravnomočna z njeno izdajo, saj zoper njo pritožba ni dovoljena.2 Začasna odredba v zvezi s tožbo, o kateri je že pravnomočno odločeno, pa po navedenem ni mogoča,3 zato je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe pravilno zavrglo.

7. Glede ugovora, da bi moralo sodišče izdati začasno odredbo za čas od izdaje oziroma vročitve upravne odločbe pritožnici do pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje, pa Vrhovno sodišče dodaja, da so z odpravo upravne odločbe _ex tunc_ prenehali (vsi) njeni pravni učinki.4 Pritožnica tako v tem pogledu nima pravnega interesa za pritožbo v obravnavani zadevi. Kadar upravnega akta, na katerega je vezana začasna odredba, ni več, namreč preneha tudi pravna korist in pravovarstvena potreba za odločanje o začasni odredbi v upravnem sporu.5 Na obstoj pravnega interesa pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), torej tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.6

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Sklep VSRS I Up 501/2009 z dne 14. 12. 2009. 2 Jerovšek, T., Šturm, L. idr., Komentar Ustave Republike Slovenije, Ljubljana : Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, 158. člen, odsek 9. 3 Sklep VSRS I Up 235/2006 z dne 9. 3. 2006. 4 Odprava upravne odločbe namreč pomeni, da se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred izdajo odpravljene odločbe. Tako Čebulj, J. v Kerševan, E. in Kovač, P. (ur.), Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2. knjiga, Javno podjetje Uradni list RS, d. o. o. in Pravna fakulteta UL, 2020, str. 747. 5 Primerjaj sklep VSRS I Up 284/2014 z dne 8. 10. 2014. 6 Tako VSRS v sklepih I Up 63/2021 z dne 21. 4. 2021 in I Up 284/2014 z dne 8. 10. 2014.