Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnika sta kot solidarna kreditojemalca 17. 2. 2006 s toženko sklenila Pogodbo o dolgoročnem tolarskem kreditu z valutno klavzulo, za namenski - stanovanjski kredit v višini 195.000 CHF, z rokom vračila v 240 mesečnih anuitetah v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Prva anuiteta kredita je zapadla 31. 3. 2006, zadnja zapade 28. 2. 2026, na dan sklenitve pogodbe je mesečna anuiteta znašala 1.136 CHF. Kreditna pogodba je določala obrestno mero v višini 12-mesečnega CHF LIBOR + 2,05 % letno. Za zavarovanje je bila v korist toženke ustanovljena zastavna pravica na nepremičnin v lasti tožnikov, vsakega do deleža 1/2.

2.Tožnika sta s tožbo zahtevala, da sodišče ugotovi ničnost notarskega zapisa in kreditne pogodbe ter neveljavnost vknjižbe hipoteke in da odredi izbris hipoteke. Od toženke sta zahtevala plačilo 15.317,81 EUR. Na zadnjem naroku sta tožbo spremenila tako, da sta zahtevala plačilo 52.214,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 4. 2023 dalje.

3.Sodišče prve stopnje je z delno sodbo ugotovilo ničnost notarskega zapisa in kreditne pogodbe ter neveljavnost vknjižbe hipoteke. Odredilo je njen izbris.

4.Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje.

5.Toženka je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"1. Ali je sodišče pri uporabi materialnega prava akt prava EU (direktivo) uporabilo napačno in v nasprotju s hierarhijo aktov znotraj prava EU ter z razlago materialnega prava kršilo ustavne pravice tožene stranke, zlasti pravico tožene stranke do izjave in do obrazložene sodne odločbe oziroma pravico iz 22. in 23. člena Ustave (6. člena EKČP) pri opredelitvi vsebine pojasnilne dolžnosti in dobre vere?

2. Ali je sodišče pravilno presodilo, da možnost konverzije kredita iz CHF v EUR pri presoji veljavnosti valutne klavzule v nobenem primeru ne more biti odločilna in to tudi ne, če je banka kreditojemalca h konverziji še izrecno vabila?

3. Ali je sodišče pravilno presodilo, da se direktiva uporablja za konkretni položaj?

4. Ali je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ker ni uporabilo instituta delne ničnosti?"

6.Predlog ni utemeljen.

7.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

8.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.