- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1663/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.1663.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Ločitev zapuščine od dedičevega premoženjaAli ima upnik pravico zahtevati ločitev zapuščine od dedičevega premoženja v zapuščinskem postopku?
- Pravica do pritožbe v zapuščinskem postopkuAli upnik lahko vloži pritožbo v zapuščinskem postopku, če ni stranka v postopku?
- Pogoji za ločitev zapuščineKdaj je mogoče zahtevati ločitev zapuščine od dedičevega premoženja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ločitev zapuščine od dedičevega premoženja pride v poštev takrat, kadar je dedič prezadolžen.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o zapuščini pokojnega V. L. in sklenilo, da se zapuščina delno prepiše na Občino K., delno pa na Občino T.. S popravnim sklepom je popravilo pravilen naziv občin, in sicer namesto Občina K. Mestna Občina K. in namesto Občina T. Občina M. – T..
Zoper sklep se pritožuje upnik in predlaga razveljavitev sklepa. Kot bistveno navaja, da je 20.8.2009 sodišču poslal prijavo terjatve upnika v zapuščinskem postopku in predlog za ločitev zapuščine, sodišče prve stopnje pa o tem ni odločalo, s čemer naj bi bila storjena bistvena kršitev zapuščinskega postopka.
Pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo.
Po 175. členu Zakona o dedovanju – ZD se za stranke v smislu tega zakona štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Ti imajo pravico do pritožbe (1. odstavek 172. člena ZD). Upniki niso stranke zapuščinskega postopka in zato nimajo pravice do pritožbe. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrglo po 4. odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD.
Odgovoriti je treba le še na pritožbene trditve v zvezi s tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izjave upnika za ločitev zapuščine. To, kar trdi pritožba, je res. Sodišče prve stopnje se s predlogom sploh ni ukvarjalo. Vendar pa iz vloge upnika (list. št. 33 in 34) izhaja, da gre dejansko le za prijavo terjatve v zapuščinskem postopku, saj predlog ne navaja okoliščin, ki bi kazale na to, da je zahtevana ločitev zapuščine v smislu 143. člena ZD. Po 1. odstavku navedenega člena namreč zapustnikovi upniki lahko zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine, prav tako pa se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev.
Namen tega člena je torej ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. To pride v poštev takrat, kadar je dedič prezadolžen in obstaja nevarnost, da bi se dedičevi upniki poplačali iz zapuščine. V konkretnem primeru pa predlog ne navaja okoliščin, ki bi kazal na prezadolženost dedičev (zapuščina je izročena dvema občinama), pač pa okoliščine kažejo na prezadolženost zapuščine. Tako torej niti iz predloga niti iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bilo treba odločati o predlogu za ločitev zapuščine. Sodišče prve stopnje tako ni napravilo take kršitve postopka, zaradi katere bi bila potrebna razveljavitev sklepa. Upnik bo svoje terjatve lahko uveljavljal zoper prevzemnike zapuščine do višine vrednosti podedovanega premoženja (1. odstavek 142. člena ZD).