Jedro

Aktivno legitimiran za tožbo na izpraznitev stanovanja zaradi nezakonite uporabe le-tega je samo lastnik stanovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se je tožena stranka M. E. dolžna izseliti iz stanovanja v izmeri 36 m2, na naslovu X, Ljubljana, skupaj s svojimi stvarmi in osebami, ki v njem prebivajo in izpraznjeno stanovanje izročiti tožeči stranki, ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila, v 15 dneh.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 88.726,80 SIT, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da se je dolžna izseliti iz stanovanja v izmeri 36 m2, na naslovu X v Ljubljani in ga izpraznjenega izročiti tožeči stranki, in da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 86.400,00 SIT, povišanih za 20% DDV, in sodno takso v znesku 21.000,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Zoper sodbo se je v roku pritožila tožena stranka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljenega stroškovno zavrne, podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da s tožbo lahko zahteva izpraznitev stanovanja samo lastnik, lastnik nepremičnine pa je tisti, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik. Tožnik ni vpisan kot lastnik obravnavane nepremičnine. Tudi pogodba, predložena v spis, po kateri je tožnik nepremičnino kupil, ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo, saj podpisa prodajalcev niti po 24 letih nista overjena pri sodišču oziroma sedaj pri notarju. Tožena stranka je aktivno legitimacijo ugovarjala že v svoji vlogi dne 26.9.2000 in bi tožnik, če je res lastnik nepremičnine, v treh letih brez dvoma lahko uredil vse potrebno za vpis v zemljiško knjigo. Ker tega ni storil, to dvom v njegovo lastništvo samo še utemeljeno povečuje.

Pritožba je utemeljena.

V času pričetka tega pravdnega spora veljavnega Stanovanjskega zakona (SZ) je bilo v njegovem 58. členu izrecno in nedvoumno določeno, da oseba, ki stanovanje uporablja brez sklenjene najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito (1. odst.) in lastnik lahko kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja pri rednem sodišču (2. odstavek). To pomeni, da je za tožbo zoper nezakonitega uporabnika stanovanja aktivno legitimiran zgolj lastnik stanovanja in nihče drug. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožnika štelo za lastnika predmetnega stanovanja in mu kot takemu priznalo aktivno legitimacijo v tem postopku.

Nesporno dejstvo je, da je tožnik s kupno pogodbo z dne 29.7.1980 (priloga A3) kupil predmetno stanovanje in je s tako sklenjeno pisno pogodbo pridobil pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na stanovanju. Vendar za pridobitev lastninske pravice je poleg pravnega naslova potreben še pridobitni način (izročitev stvari), kar pri nepremičninah predstavlja vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, če se ta v zemljiški knjigi vodi. V času sklenitve kupne pogodbe veljavni Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki je veljal vse do 31.12.2001, je namreč v 33. členu izrecno določal, da se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, z zakonom določen način. Javna knjiga je nedvomno zemljiška knjiga. Od 1.1.2002 dalje pa dejansko enako določa sedaj veljavni Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 1. odst. 49. člena, po katerem se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo.

Nadaljnje nesporno dejstvo, ugotovljeno v postopku, je, da tožnik v zemljiški knjigi še vedno ni vpisan kot lastnik predmetne nepremičnine, ampak sta kot taka vpisana prodajalca po kupni pogodbi priloga A3. Navedeno pomeni, da tožnika ni možno smatrati za lastnika obravnavanega stanovanja, ki naj bi po zatrjevanjih tožeče stranke pridobil to pravico z realizacijo kupne pogodbe (priloga A3), v posledici česar skladno 2. odst. 58. člena SZ nima aktivne legitimacije za tožbo v tej pravdi. Torej bi bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava, glede na zgoraj navedena pravnorelevantna dejstva, tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrniti.

Vsa navajanja in opredeljevanja v postopku in v izpodbijani sodbi, kot obravnavani pritožbi, glede realizacije kupne pogodbe (priloga A3) so za odločitev o tožbenem zahtevku v tem postopku irelevantna in neupoštevna. Načelo realizacije ima namreč učinek le na veljavnost pravnega posla, če so pri njegovem sklepanju podane formalne pomanjkljivosti, ki imajo za posledico neveljavnost tega posla. To pomeni, da je kupna pogodba A3 lahko bila zaradi njene realizacije veljavno sklenjena, čeprav za njeno veljavnost ne bi bili izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Vendar je kupec po pogodbi z veljavno kupno pogodbo pridobil šele pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, ni pa pridobil tudi že same lastninske pravice. To pridobi, kot je bilo že navedeno, z vpisom v zemljiško knjigo.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo nobene kršitve določb postopka, na katere pazi v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolnosti, pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljenega zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).

Odločitev o stroških celotnega pravdnega postopka temelji na določilu

2. odst. 165. člena ZPP in je tožeča stranka, ki je v postopku v celoti propadla, dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Pravdni stroški tožene stranke so odmerjeni na podlagi 1. odst. 154. člena ZPP in v skladu z veljavno Odvetniško in taksno tarifo. Skupno znašajo 141.147,60 SIT, od česar so 88.726,80 SIT stroški postopka na prvi stopnji (200 odvetniških točk za sestavo odgovora na tožbo, 200 odvetniških točk za sestavo prvega pripravljalnega spisa, 200 odvetniških točk za zastopanje stranke na naroku, 20 odvetniških točk za poročilo stranki, vse povišano za 2% na račun administrativnih stroškov in 20% za DDV in 5.250,00 SIT sodna taksa za odgovor na tožbo) in 52.420,80 SIT stroškov pritožbenega postopka (200 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 20 odvetniških točk za končno poročilo stranki, povišano za 2% na račun administrativnih stroškov in 20% za DDV in 22.800,00 SIT sodna taksa za pritožbo).