Jedro

Dedni dogovor je zaradi napak volje mogoče izpodbijati le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo obseg zapuščine ter le-to razdelilo med J. G. in M. M. H. v skladu z dednim dogovorom. Obenem je v sklep povzelo tudi tisti del dednega dogovora, ki se nanaša na zavezo obeh dedinj, da na račun nujnih deležev A. P., R. P. in I. P. nerazdelno izplačata vsakemu po 5.000,00 EUR.

Proti sklepu vlaga pritožbo dedinja J. G. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnica napada tisti del sklepa, v katerem je povzet dedni dogovor. Dedinja z dednim dogovorom, kot je zapisan v izpodbijanem sklepu, namreč ne soglaša. Na zapuščinski obravnavi so bili namreč dediči soglasni, da oporočni dedinji izplačata nujne deleže, vendar sorazmerno višini njunih dednih deležev. Slednje pa je iz zapisa dednega dogovora izpadlo. Glede na velikost njunih dednih deležev dogovor nikakor ni šel v smeri, da se nerazdelno zavežeta plačati drugim dedičem dogovorjene deleže v denarju. Zapisnik zato ne odraža prave volje. V podkrepitev tega stališča pritožnica navaja, da sta tudi zneska sodnih taks, ki sta jih dolžni plačati oporočni dedinji, različna.

Po vročitvi pritožbe ostalim udeležencem je nanjo odgovorila sodedinja M. M. H.. Tezi iz pritožbe o drugačni volji je odločno oporekala.

Pritožba ni utemeljena.

Dedni dogovor ima pomen sodne poravnave. Res pa je, da sodišče v skladu s 3. odstavkom 214. člena ZD (1) tak sporazum navede v sklepu o dedovanju. Tudi pritožbeno sodišče mora tako paziti, da bi dedni dogovor ne nasprotoval prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (3. odstavek 3. člena ZPP) (2). Za tak primer v tej zadevi, kjer je za pritožnico sporno, da se nujnim dedičem zavežeta nerazdelno plačati vsakemu po 5.000,00 EUR, ne gre. Druga prvina dednega dogovora kot sodne poravnave pa je izjavno-voljna. Pomen izjave, vsebovan v dednem dogovoru, je jasen ter tudi velja, dokler ni v sodnem postopku izpodbit. Izpodbit pa ne more biti z golim pritožbenim sklicevanjem, da si je dedinja vsebino svoje obveznosti zamišljala drugače, kot je zapisano. Izjavo volje, vsebovano v dednem dogovoru, je mogoče izpodbiti le s tožbo na njegovo razveljavitev.

Pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti.

V skladu z 2. točko 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

(1) Zakon o dedovanju (Ur. list SRS, št. 15/76 – Ur. list RS, št. 83/2001).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 – Ur. list RS, št. 45/2008).