Jedro

Stranka se lahko zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije pritoži le iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 32. člena ZDSS-1, t. j. če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa o tem še ni odločilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in kot neutemeljen zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo zneska 1175,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova plačila dnevnic za čas začasne napotitve tožnika v Urad za varnost in zaščito v Ljubljani v letu 2000 in v Center za tujce, Oddelek za strožji policijski nadzor, v letu 2001. Presodilo je, da na podlagi določb 79. člena Zakona o policiji (ZPol - Ur. l. RS, št. 49/98 in 66/98) tožnik v času teh napotitev v policijsko enoto v drugem kraju ni bil upravičen do plačila dnevnic, saj mu je tožena stranka glede na zagotovitev brezplačnega prenočišča in organizirane prehrane iz naslova povečanih stroškov poleg prevoznih stroškov in regresa za prehrano utemeljeno izplačevala le terenski dodatek. Glede na to, da vrednost spora ne dosega višine, ki je pogoj za dovoljenost revizije na podlagi določb 2. odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04), je sodišče sklenilo, da revizije ne dopusti, ker niso podani razlogi za dopustitev revizije iz 1. odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04).

Zoper sklep o ne dopustitvi revizije vlaga tožnik pritožbo. Ne soglaša s sodbo sodišča prve stopnje in navaja, da se je sodišče v njegovem primeru neutemeljeno sklicevalo na odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 147/2006, v kateri je sodišče sicer v podobnem primeru zavrnilo zahtevek za plačilo dnevnic. Glede na tožnikove zadolžitve v času napotitve v Ljubljano mu namreč ni bilo omogočeno redno se posluževati organizirane prehrane v obratih tožene stranke. Prav tako ne soglaša, da sodišče pri odločanju o njegovem zahtevku ni upoštevalo določb veljavne Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND - Ur. l. RS, št. 43/2001). Opozarja na različno prakso nižjih sodišč glede priznavanja dnevnic in različno prakso odločanja o podobnih zahtevkih policistov pri sami toženi stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 se lahko stranka zoper sklep sodišča druge stopnje o ne dopustitvi revizije pritoži le iz razloga po 2. alineji 1. odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

Pritožba ne zatrjuje obstoja tako opredeljenega pritožbenega razloga. Zato jo je sodišče ob smiselni uporabi določb 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.