Jedro

Sodišče je postopalo zakonito, ko je tožbo zavrglo, saj je bila vložena po izteku predpisanega 30-dnevnega roka za vložitev tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo ker je bila vložena prepozno.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik in v laični pritožbi poimenovani tožba navaja, da je zaradi nevzdržnega materialnega stanja dne 19. 8. 2011 podpisal izjavo, da se postopek ustavi, saj je bil finančno povsem na tleh in mu je odločba toženke z dne 14. 4. 2011 onemogočila plačevanje položnic, nič mu ni ostalo za njegovo preživetje in preživetje nezaposlene žene.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) se v postopku s pritožbo zoper sklep uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Upoštevajoč navedeno je sodišče druge stopnje preizkusilo izdani sklep v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in na tako dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V predmetni zadevi je bil dokončni upravni akt toženke št. ... z dne 19. 8. 2011 tožniku vročen dne 25. 8. 2011, kar izhaja iz vročilnice v upravnem spisu. Tožnik je tožbo zoper navedeni akt vložil dne 24. 2. 2012. Na podlagi prej ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju, da je rok za vložitev tožbe določen v 1. odstavku 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) in da ta rok določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta, ravnalo pravilno, ko je tožbo s sklepom zavrglo, saj je predpisani 30 dnevni rok za vložitev tožbe potekel dne 9. 9. 2011, tožnik pa je tožbo vložil dne 24. 2. 2012. Sodišče je imelo pravno podlago za svoje ravnanje v 1. odstavku 274. člena ZPP.

Navedbe tožnika v pritožbi so enake navedbam v tožbi in pojasnjujejo, zakaj je tožnik podpisal izjavo dne 19. 8. 2011, na podlagi katere je toženka postopek ustavila. Navedeno in to, da je bil tožnik finančno v slabi situaciji ter, da ni imel denarja za preživljanje in plačevanje položnic niso razlogi, ki bi vplivali na drugačno rešitev zadeve, saj bi bil tožnik dolžan upoštevati 30 dnevni rok za vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 165. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.