Jedro

V skladu s 1. odstavkom 475. člena ZPP ima arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne sodbe, če ni v pogodbi dogovorjeno, da se lahko izpodbija pred arbitražo višje stopnje. Iz te določbe ZPP izhaja, da ima pravni značaj dogovora o arbitraži le dogovor, v skladu s katerim ima arbitražna odločba enake učinke kot pravnomočna sodba. Tako mora biti tudi arbitražna odločba, enako kot pravnomočna sodba, za stranki obvezujoča in dokončna. Prav tako mora iz vsebine arbitražnega dogovora jasno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v predmetni zadevi, razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0005 Ig 2004/01517 z dne 10. 3. 2004, v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Predlagala je, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da je Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno pristojno za razsojo v tej zadevi, ter zadevo odstopi pristojnemu sodišču v nadaljno obravnavo. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da je arbitražna klavzula nepopolna v smislu arbitraže po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) in je imela samo namen sporazumnega reševanja in ne arbitriranja. S to pritožbeno trditvijo tožeča stranka izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta se pravdni stranki sporazumeli o arbitražnem reševanju sporov.

Za presojo, ali sta pravdni stranki izključili sodno pristojnost za reševanje sporov iz gradbene pogodbe, ki sta jo sklenili 14. 3. 2000, je torej pomembna vsebina njunega dogovora. To ureja 24. člen gradbene pogodbe (priloga B1), ki se glasi: "Spore iz te pogodbe rešujeta stranki sporazumno. V ta namen se v primeru spora ustanovi arbitražna komisija, v katero imenuje vsaka stranka enega člana, ta dva pa izbereta tretjega predstavnika kot predsednika. Komisija mora biti formirana v 10 dneh od nastanka spora in rešiti spor v nadaljnjih 10 dneh, tako da je rešitev vnesena v naslednji obračun. V primeru, da komisija ne reši spora, je za reševanje spora pristojno sodišče v Ljubljani." V skladu s 1. odstavkom 475. člena ZPP ima arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne sodbe, če ni v pogodbi dogovorjeno, da se lahko izpodbija pred arbitražo višje stopnje. Iz te določbe ZPP izhaja, da ima pravni značaj dogovora o arbitraži le dogovor, v skladu s katerim ima arbitražna odločba enake učinke kot pravnomočna sodba. Tako mora biti tudi arbitražna odločba, enako kot pravnomočna sodba, za stranki obvezujoča in dokončna. Prav tako mora iz vsebine arbitražnega dogovora jasno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 911/2005).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določilo 24. člena gradbene pogodbe nima narave arbitražnega dogovora. S tem pogodbenim določilom pravdni stranki nista izključili pristojnosti sodišča za reševanje sporov iz te pogodbe. Nasprotno: pravdni stranki sta celo izrecno določili sodišče kot končni organ za reševanje teh sporov. Zaradi tega takšno pogodbeno določilo nima procesnih učinkov, kot jih določa 1. odstavek 464. člena ZPP.

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Posledično se ni ukvarjalo z ostalimi pritožbenimi navedbami, ker niso bile pravno odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločitev.