Jedro

Predloga za nadaljevanje zaradi začetka stečaja prekinjenega postopka ni mogoče izenačevati z začetkom postopka pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve iz 1. in 2. odst. 144. čl. ZPPSL, saj ustrezen akt o začetku postopka v smislu tega člena šele povzroči litispendenco, v tem primeru pa je litispendenca trajala že vse od vložitve tožbe več let pred začetkom stečaja nad toženo stranko. Zato predlog za nadaljevanje postopka ni vezan na 15 dnevni prekluzivni rok za začetek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke, s katero je le-ta predlagala ugotovitev obstoja terjatve v višini 3.500.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi do tožene stranke v stečaju iz naslova toženkine odškodninske odgovornosti za posledice škodljivih vplivov, ki jim je bila pri delu izpostavljena tožeča stranka. Hkrati je tožeči stranki naložilo, da povrne toženi 83.135,00 SIT stroškov postopka. Pri tem je ugotavljalo, da je tožeča stranka vložila tožbo že 29.6.1993, vendar je bil postopek po tej tožbi zaradi začetka stečaja nad toženo stranko v letu 1997 prekinjen, po prijavi in prerekanju terjatve ter napotitvi na pravdo, pa tožeča stranka nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v zakonitem 15 dnevnem prekluzivnem roku. Zato ni bil podan pravni interes za nadaljevanje spora.

Zoper gornji sklep se pritožuje tožeča stranka iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njegovo razveljavitev ter meritorno odločitev o postavljenem zahtevku. Pri tem poudarja, da se določba o 15 dnevnem prekluzivnem roku za začetek postopka za ugotovitev prerekane terjatve iz 144. člena ZPPSL ne more uporabiti v primeru že obstoječe litispendence, ko je bila tožba vložena že pred začetkom stečaja nad toženo stranko, temveč je potrebno v tem primeru uporabiti določbe 205. do 208. člena ZPP, ki določajo procesne posledice prekinitve postopka. Poleg tega je v tem primeru stečajni upravitelj po nadaljevanju postopka že prevzel pravdo.

Pritožba je utemeljena.

1. in 2. odstavek 144. člena Zakona o prisilini poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur. l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99), na katerega se v izpodbijanem sklepu sklicuje prvostopno sodišče, ureja napotitev upnika, katerega terjatev je bila v stečaju prerekana, da v 15 dneh začne postopek za ugotovitev prerekane terjatve pred sodiščem ali drugim organom. Istočasno pa določa, da ta terjatev pri razdelitvi stečajne mase ne bo upoštevana, če upnik tega postopka ne bo začel v gornjem roku. Prvostopno sodišče je to določbo neposredno uporabilo tudi v tem primeru, ko je tožnik vložil tožbo glede sporne terjatve že pred začetkom stečaja nad toženo stranko in je bil zaradi tega postopek v tej zadevi le prekinjen (podobno stališče je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS, na primer v sklepu III Ips 88/99, z dne 8.7.1999).

S takim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Pritožba utemeljeno opozarja na že obstoječo litispendenco v tej zadevi, ko je bil postopek za ugotovitev sporne terjatve (v okviru dajatvenega zahtevka) začet dejansko že pred začetkom stečaja nad toženo stranko in pred prijavo te terjatve v stečajnem postopku. Zaradi stečaja je bil postopek v tej zadevi sicer prekinjen (205. čl. ZPP), vendar prekinitev postopka na učinke litispendence ne vpliva (glej dr.

Juhart, Ude, Vedan-Lukič: Pravdni postopek, Ur. l. SRS, Ljubljana 1994, stran 262). Vrhovno sodišče RS je v zvezi s tem v sklepu III Ips 36/96 že zavzelo stališče, da v takem primeru zaradi litispendence upnik po prerekanju terjatve ne more vložiti nove tožbe, temveč lahko predlaga le nadaljevanje prekinjenega postopka (stališče objavljeno v dr. Šinkovec, Škerget: Zakon o finančnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, Primath, Ljubljana 1990, stran 318). Tako predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka ni mogoče izenačevati z začetkom postopka pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve iz 1. in 2. odstavka 144. člena ZPPSL, saj ustrezen akt o začetku postopka v smislu tega člena šele povzroči litispendenco, v našem primeru pa je litispendenca trajala že vse od vložitve tožbe v letu 1993. Pri tem ni spregledati, da ZPPSL v 4. odstavku 137. členu izrecno predvideva, da mora upnik, ki v stečaju prijavlja že vtoževano terjatev, navesti sodišče, pred katerim teče pravda in označiti pravdni spis. Ob prerekanju terjatve na naroku za preizkus so tako stečajni senat, kot stečajni upravitelj in drugi upniki seznanjeni, da gre za terjatev, o kateri že teče spor, ki se sicer nahaja v fazi prekinitve. Prav tako so seznanjeni z vsemi bistvenimi podatki o tem sporu. V interesu hitrosti postopka bi zato lahko tudi stečajni upravitelj po prerekanju prijavljene terjatve predlagal nadaljevanje prekinjenega postopka (3. odstavek 208. čl. ZPP). Glede na gornjo ureditev ni mogoče razlagati, da bi upnik oz.

tožnik v smislu določbe 2. odstavka 144. člena ZPPSL izgubil pravni interes, ker postopka za uveljavljanje terjatve, ki je bil sprožen že davno pred stečajem dolžnika, ni pravočasno začel, saj ga na novo zaradi obstoječe litispendence začeti ni mogel. Tudi če bi pritožbeno sodišče sledilo razlagi prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu, bi moralo priti do zaključka, da je izpodbijani sklep nezakonit. Tudi če bi stečajno sodišče v tem primeru predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka štelo za začetek postopka za ugotovitev prerekane terjatve, bi moralo dati upniku, to je tožnici, najmanj ustrezen pouk oziroma napotitev na vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka, saj ta predlog dejansko ne more biti izenačen z začetkom drugih sodnih postopkov. Samo na tak način bi bila tožeči stranki v tem primeru lahko zagotovljena pravica do sodnega varstva, oziroma enako varstvo pravic v smislu določb 22. in 23. člena Ustave RS. Ker v tem primeru sklep Okrožnega sodišča v Celju, St ../97, z dne ...11.19.. tožnico glede sporne terjatve ni napotil na nadaljevanje prekinjenega postopka v tej zadevi, jo tudi iz tega razloga ne morejo zadeti pravne posledice zamude 15 dnevnega roka iz 144. člena ZPPSL.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje zaradi meritorne odločitve v nov postopek.